Appeal dismissed; inheritance proceedings halted in Slovenia due to completed Croatian proceedings and inheritance agreement.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dedinja A. A. nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Dediča sta v zapuščinskem postopku, ki se je vodil v Republiki Hrvaški, sklenila dedni dogovor in soglasno ugotovila celoten obseg zapustnikovega premoženja, zato so pritožbena izvajanja o tem, da v zapuščino sodi 1/2 denarnih sredstev na računih sodedinje, neutemeljena. Pritožnik ne zatrjuje, da gre v konkretnem primeru za pozneje najdeno premoženje, kot ga obravnava določba 221. člena ZD.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo zapuščinski postopek po pok. B. B. Razlog za takšno odločitev je v dejstvu, da je bil zapuščinski postopek že izveden v Republiki Hrvaški, dediča C. C. in A. A. sta v okviru tega postopka tudi sklenila dedni dogovor.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje dedič C. C., ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Izpostavlja nepravilnost in nezakonitost izpodbijanega sklepa in poudarja, da bi moralo sodišče izvesti zapuščinski postopek, ker zapuščina po pokojniku obstaja v Republiki Sloveniji. V zapuščino spada polovica denarnih sredstev na računih sodedinje A. A., ker je med zapustnikom in A. A. obstajala izvenzakonska skupnost. Izpodbijani sklep ni vsebinsko obrazložen, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne v ponovni zapuščinski postopek.

3. Sodedinja A. A. v odgovoru na pritožbo izpostavlja dedni dogovor z dne 18. 2. 2016, v katerem sta dediča ugotovila celoten obseg zapustnikovega premoženja. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ustavilo zapuščinski postopek po pok. B. B., ker je ugotovilo, da je bil zapuščinski postopek že opravljen v Republiki Hrvaški. Dediča sta sklenila dedni dogovor, v katerem sta si razdelila celotno premoženje zapustnika. Prvo sodišče je po uradni dolžnosti opravilo tudi poizvedbe glede zapustnikovega premoženja v Republiki Sloveniji in na podlagi pridobljenih podatkov ugotovilo, da ima zapustnik v Republiki Sloveniji odprt še račun pri N., d. d., višina denarnih sredstev pa znaša 1,46 EUR. Glede na nizek znesek, ki ne zadošča niti za zaprtje računa, je odločilo, da zapustnik v Republiki Sloveniji nima premoženja.

6. Takšno razlogovanje prvega sodišča je pravilno; odločitev je ustrezno obrazložena in jo je moč preizkusiti, zato je pritožbeni očitek o bistvenih kršitvah določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP neutemeljen. Očitka o kršitvi 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa pritožba niti ne specificira.

7. Dediča sta v zapuščinskem postopku, ki se je vodil v Republili Hrvaški, sklenila dedni dogovor in soglasno ugotovila celoten obseg zapustnikovega premoženja, zato so pritožbena izvajanja o tem, da v zapuščino sodi 1/2 denarnih sredstev na računih sodedinje A. A., neutemeljena. Pritožnik ne zatrjuje, da gre v konkretnem primeru za pozneje najdeno premoženje, kot ga obravnava določba 221. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD). Njegova pritožba je celo v nasprotju s poprejšnjim zatrjevanjem, podanim v vlogi z dne 4. 2. 2016, da je bil zapustnik samski in ni bil v izvenzakonski skupnosti.

8. V zapuščinskem postopku se ugotavlja obseg premoženja zapustnika – premoženja, za katerega se ve, da pripada zapuščini, poleg tega se ugotavljajo zapustnikovi dediči. Predmet dedovanja pa niso denarna sredstva njegove domnevne izvenzakonske partnerice, zato jih sodišče v zapuščinskem postopku ne more oz. niti ne sme ugotavljati obsega sredstev slednje na njenih računih. Sicer pa pritožnik višine teh sredstev sploh ne navaja.

9. Pritožnik ni izkazal, da obstaja pozneje najdeno premoženje, v Republiki Hrvaški pa je bil že tudi opravljen zapuščinski postopek, zato je odločitev prvega sodišča o ustavitvi zapuščinskega postopka po pok. B. B. pravilna.

10. Pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu tudi ni ugotovilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 174. člena ZD. V zapuščinskem postopku vsaka stranka nosi svoje stroške, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. To velja tudi za stroške, ki jih je imela dedinja z odgovorom na pritožbo.