Appeal dismissed; small claims procedure allows only material law errors, not factual disputes.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 143,00 EUR stroškov odgovora na pritožbo v 15 dneh od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

[JEDRO]

Ker nobena od pravdnih strank ni predlagala, naj sodišče opravi glavno obravnavo, absolutna bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni bila zagrešena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, Centralnega oddelka za izvršbo na podlagi verodostojne listine (COVL) opr. št. VL 67031/2015 z dne 5. 6. 2015 ostane v veljavi v delu, na podlagi katerega je tožena stranka A. A. dolžna plačati v roku 8 dni tožeči stranki B., d.o.o. znesek 294,98 EUR s pripadki (I.). V ostalem delu je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (II.) ter toženi stranki naložilo, da povrne tožeči stranki stroške pravdnega postopka v znesku 209,91 EUR s pripadki (III.).

2. Ugodilni del sodbe (I. in III.) izpodbija tožena stranka z laično pritožbo. V obrazložitvi navaja, da je sodnik prve stopnje odločil na podlagi uredb, na katere se tožeča stranka ni sklicevala. Navedbe tožene stranke je sodnik obravnaval pavšalno in predlaganih prič ni zaslišal, tudi glavne obravnave ni opravil. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje, ker dvigovanje pošte na določenem naslovu ni dokaz o prebivališču. Razlogi sodbe o odločilnih dejstvih so v nasprotju z vsebino listin.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je v obravnavani zadevi potrebno uporabiti določila glede postopkov v sporih majhne vrednosti, ki jih Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) vsebuje v 30. poglavju. Na podlagi določila prvega odstavka 458. člena ZPP se sodba v takšnem postopku lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP ali zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodbe pa nikakor ni dopustno izpodbijati zaradi nepopolne ali nepravilne ugotovitve dejanskega stanja.

6. V pritožbenem postopku v sporu majhne vrednosti je dovoljeno grajati dokazno oceno samo takrat, kadar je ta opravljena brez upoštevanja metodološkega napotka, ki ga daje 8. člen ZPP, ne pa kadar je vsebinsko neprepričljiva (zmotna ugotovitev dejanskega stanja). Formalni okviri proste dokazne ocene zahtevajo, da je le-ta vestna in skrbna (preverljivo obrazložena) ter analitično sintetična. Vsem navedenim kriterijem izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ustreza. Pritožbena navedba, da obstajajo v zvezi z odločilnimi dejstvi nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe v zvezi z vsebino listin je pavšalna in zato neutemeljena. Pritožbena navedba v zvezi z nepravilno ugotovitvijo prebivališča tožene stranke se nanašajo na pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v postopku spora majhne vrednosti ni dopusten.

7. Ker nobena od pravdnih strank ni predlagala, naj sodišče opravi glavno obravnavo, absolutna bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni bila zagrešena. Pritožnik niti ne navaja, katerih prič sodišče ni zaslišalo in nekritično prezre, da ni navedel niti naslova, na katerega naj sodišče vabi, niti jih poimensko ni navedel.

8. Ker pritožbene navede niso utemeljene in ker pritožbeno sodišče tudi ne najde kršitev, na katere pazi v skladu s tretjim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške za odgovor na pritožbo, ki jih je sodišče odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo, njihova natančna specifikacija pa je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).