Appeal dismissed; co-owner's cost obligation stems from settlement, not court-ordered tax under ZNP Art. 126.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appeal against the first-instance court's rejection of a co-owner's request for tax exemption. The appellant argued she was unaware of her tax liability until the final judgment, but the court clarified that the obligation arose from a prior settlement agreement where she agreed to share joint costs equally. The court held that while Article 126 of the Civil Procedure Act governs cost sharing, the specific tax liability was defined by the settlement and the nature of the applicant as the party initiating the proceedings.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodnih taksah (ZST-1); Zakon o nepremičninskih pravicah (ZNP) 126. člen: The obligation to pay court taxes in co-ownership disputes is determined by the settlement agreement and the role of the applicant, not by a general statutory tax assessment against the opposing party.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
V skladu s 126. členom ZNP trpijo udeleženci skupne stroške v razmerju z velikostjo svojih solastnih deležev. Skupne stroške po ustaljeni sodni praksi predstavlja tudi sodna taksa.
Pritožnica zmotno razume, da ji je bila s sklepom o stroških postopka naložena obveznost plačila sodne takse. Plačila sodne takse glede na določbe ZST-1 niti ni mogoče naložiti nasprotnim udeležencem, saj je po 3. členu ZST-1 taksni zavezanec za plačilo takse za predlog in sklep predlagatelj. Podlago obveznosti prve nasprotne udeleženke predstavlja določba 126. člena ZNP, v konkretnem primeru pa tudi sklenjena sodna poravnava, s katero se je zavezala predlagatelju povrniti skupne stroške postopka po enakih deležih.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog prve nasprotne udeleženke M. D. G. za oprostitev plačila sodne takse kot prepoznega.
2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila prva nasprotna udeleženka, ki navaja, da se je s svojo taksno obveznostjo seznanila šele s sprejemom sklepa z dne 18. 11. 2016 in ji je bila šele takrat znana višina njene taksne obveznosti. Njen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo njej v plačilo naložene sodne takse je bil vložen do pravnomočnosti sklepa in je zato pravočasen.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V obravnavani zadevi delitve solastnih nepremičnin se je postopek končal s sklenitvijo sodne poravnave, v kateri so se stranke dogovorile, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, skupni stroški postopka pa se delijo po enakih deležih med predlagatelja in prvo nasprotno udeleženko, po sklepu sodišča. Sodišče je s sklepom z dne 18. 11. 2016 prvi nasprotni udeleženki naložilo, da mora predlagatelju plačati 1.023,63 EUR iz naslova povračila skupnih stroškov tega postopka, med katere je štelo tudi sodno takso, ki jo je predlagatelj plačal v višini 518,00 EUR.
5. Po prejemu omenjenega sklepa je prva nasprotna udeleženka vložila predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrglo. S sklicevanjem na 12. in 13. člen Zakona o sodnih taksah je ugotovilo, da je predlog prepozen in še dodalo, da s sklepom z dne 18. 11. 2016 ni odmerjena sodna taksa, ampak odločeno o načinu delitve skupnih stroškov.
6. V skladu s 126. členom ZNP trpijo udeleženci skupne stroške v razmerju z velikostjo svojih solastnih deležev. Skupne stroške po ustaljeni sodni praksi(1) predstavlja tudi sodna taksa.
7. Pritožnica zmotno razume, da ji je bila z omenjenim sklepom naložena obveznost plačila takse. Plačila sodne takse glede na določbe ZST-1 niti ni mogoče naložiti nasprotnim udeležencem, saj je po 3. členu ZST taksni zavezanec za plačilo takse za predlog in sklep predlagatelj. Podlago obveznosti prve nasprotne udeleženke predstavlja določba 126. člena ZNP, v konkretnem primeru pa tudi sklenjena sodna poravnava, s katero se je slednja zavezala predlagatelju povrniti skupne stroške postopka po enakih deležih. Nenazadnje pa prva nasprotna udeleženka sklepa o odmeri oziroma plačilu stroškov postopka ni izpodbijala.
8. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
9. Ker v nepravdnem postopku velja načelo, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, mora prva nasprotna udeleženka sama kriti stroške pritožbe (prvi odstavek 35. člena ZNP).
Op. št. (1): Po načelnem pravnem mnenju VSRS z dne 22.12.1992, poročilo VS RS II/92, stran 23.