Appeal allowed; first instance court dismissed timely extension request and ruled on main matter prematurely.

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Predlagateljica je zadnji dan roka, ki ji je bil dan za izjavo glede prevzema nepremičnin v last, 26. 9. 2016, pravočasno predlagala njegovo podaljšanje še za 15 dni. Prvo sodišče ni odločilo o tem predlogu, ampak je še pred iztekom danega roka izdalo izpodbijani sklep z dne 26. 9. 2016. Pritožbeni očitek o preuranjenosti izpodbijanega sklepa je zato utemeljen. Prvo sodišče bi moralo najprej odločiti o predlogu za podaljšanje roka, o katerem pa sploh ni odločilo.

Čeprav predlagateljica v danem roku 15 dni ni podala (nove) izjave o vprašanju fizične deljivosti solastnih stvari, to ne pomeni, da je šlo glede tega vprašanja za neprerekano dejstvo. Ker predlagateljica ni podala nove (drugačne) izjave o možnosti fizične delitve, je treba upoštevati njeno prvotno trditev o deljivosti solastnih stvari.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se solastni nepremičnini udeležencev razdružita civilno, z njuno prodajo in razdelitvijo kupnin, ter da udeleženca nosita svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep ter vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je prvo sodišče odločilo preuranjeno. Na naroku 9.9.2016 je sodišče dalo predlagateljici rok 15 dni, da se izjavi, ali namerava prevzeti obe nepremičnini in hipoteki. Predlagateljica je še pred potekom tega roka predlagala prvemu sodišču njegovo podaljšanje. Prvo sodišče je odločilo o glavni stvari, ne da bi odločilo o predlogu za podaljšanje roka. S tem je bila storjena bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Predlagateljica je že v predlogu navedla, da je predmet skupnega premoženja deljiv, nasprotni udeleženec pa je temu nasprotoval. Sodišče ni pojasnilo, zakaj solastna stvar udeležencev postopka ni deljiva na način, kot ga predvideva zakon. S tem je bila storjena bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Med udeležencema postopka je sporno, ali je predmet skupnega premoženja deljiv v naravi. Sporna dejstva so stvar dokaznega postopka, zato naj nasprotni udeleženec dokaže, da skupno premoženje ni deljivo v naravi. Sodišče ne more postaviti domneve, da se predlagateljica strinja s civilno delitvijo, če v 15-ih dneh ne odgovori na predlog sodišča. Sodišče je preskočilo dve fazi odločanja. Najprej bi moralo presoditi, ali je mogoče razdeliti posamezne predmete in ali je mogoče deliti v naravi posamezen predmet po pravilih za delitev solastnine. Predlagateljica je trdila, da je fizična delitev mogoča. S civilno delitvijo se ni strinjala. Domneva sodišča, da se predlagateljica strinja s civilno delitvijo, ni veljavna.

3. Nasprotni udeleženec ni odgovoril na vročeno pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na naroku 9.9.2016 je nasprotni udeleženec predlagal, da predlagateljica prevzame v last solastni nepremičnini in odplačevanje kreditov, zavarovanih s hipotekama. Ker se predlagateljičina pooblaščenka o tem predlogu ni mogla izjaviti takoj, je predlagala, da ji sodišče postavi rok 15 dni, v katerem bo odgovorila na predlog nasprotnega udeleženca. Takšen rok ji je prvo sodišče tudi dalo.

6. Predlagateljica je zadnji dan tega roka, 26.9.2016, pravočasno predlagala njegovo podaljšanje še za 15 dni. Prvo sodišče ni odločilo o tem predlogu, ampak je še pred iztekom danega roka izdalo izpodbijani sklep z dne 26.9.2016. Pritožbeni očitek o preuranjenosti izpodbijanega sklepa je zato utemeljen. Prvo sodišče bi moralo najprej odločiti o predlogu za podaljšanje roka, o katerem pa sploh ni odločilo. S tem je prvo sodišče kršilo 110. člen ZPP, ta kršitev pa bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost končnega sklepa, kar predstavlja očitano bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Že iz tega razloga je bilo treba ugoditi pritožbi ter razveljaviti izpodbijani sklep in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP).

7. Predlagateljica utemeljeno graja tudi zaključek prvega sodišča, da fizična delitev solastnih stvari ni mogoča, ker sta se s tem strinjala oba udeleženca. Predlagateljica je v predlogu navedla, da je predmet skupne lastnine deljiv, nasprotni udeleženec pa je temu nasprotoval. Na naroku 9.9.2016 je nasprotni udeleženec vztrajal pri svoji trditvi o fizični nedeljivosti, predlagateljičina pooblaščenka pa se o tem ni izjavila. Čeprav predlagateljica v danem roku 15 dni ni podala (nove) izjave o vprašanju fizične deljivosti solastnih stvari, to ne pomeni, da je šlo glede tega vprašanja za neprerekano dejstvo, kot je zmotno štelo prvo sodišče. Ker predlagateljica ni podala nove (drugačne) izjave o možnosti fizične delitve, je treba upoštevati njeno prvotno trditev o deljivosti solastnih stvari. Zato bi moralo prvo sodišče pred odločitvijo o civilni delitvi razčistiti, ali je solastnina udeležencev fizično deljiva (četrti odstavek 70. člena SPZ) in ali je morda aktualna delitev v smislu petega odstavka 70. člena SPZ (glede na navedbe predlagateljice v predlogu in enak predlog nasprotnega udeleženca, podan na naroku 9.9.2016).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).