Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep X Ips 300/2016 ECLI:SI:VSRS:2016:X.IPS.300.2016 AI generated

Supreme Court dismisses review filed against non-final judgment where appeal was available and already lodged.

Case Number VSRS Sklep X Ips 300/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the review filed against a non-final first-instance judgment regarding an asylum application. The applicants had already lodged a timely appeal as permitted by the first-instance court, making the review procedurally inadmissible under the Administrative Procedure Act. Consequently, the court rejected the review as an abuse of process and denied the request for interim measures due to the lack of a valid review proceeding.

Legislator headnote

AI generated

89. člen ZUS-1; 83. člen ZUS-1: A review is inadmissible if filed against a non-final judgment where an appeal is available and has been properly lodged, as the review procedure is not the correct remedy in such circumstances.

Keywords

AI generated
administrative review procedural inadmissibility asylum application non-final judgment abuse of process interim measures ZUS-1

Cited Legislation

AI generated
89. člen ZUS-1
Ker tako revizija očitno ni dovoljena, jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno (89. člen ZUS-1).
83. člen ZUS-1
84. člen ZUS-1
32. člen ZUS-1
63. člen ZUS-1
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Revizija se zavrže.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

[JEDRO]

Zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki ni pravnomočna, so revidenti vložili revizijo, čeprav je bila zoper navedeno sodbo možna pritožba. Pritožbo so revidenti predhodno že vložili v skladu s pravilnim pravnim poukom, ki ga je v sodbi podalo sodišče prve stopnje. Ker tako revizija očitno ni dovoljena, jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno (89. člen ZUS-1).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke št. 2142-299/2015/9 (1312-02) z dne 31. 5. 2016. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila njihovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite kot neutemeljeno.

2. Tožniki (v nadaljevanju revidenti) vlagajo revizijo, katere dovoljenost utemeljujejo s 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ter jo utemeljujejo iz razlogov nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka.

K I. točki izreka

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po prvem odstavku 83. člena ZUS-1 se revizija lahko vloži le zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje, po četrtem odstavku 83. člena ZUS-1 pa revizija ni dovoljena v volilnih zadevah, v sporih, v katerih je dovoljena pritožba, ter v primeru, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice, nekdo, ki jo je umaknil, ali nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa, ali če je vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti.

5. Zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki ni pravnomočna, so revidenti vložili revizijo, čeprav je bila zoper navedeno sodbo možna pritožba. Pritožbo so revidenti predhodno že vložili v skladu s pravilnim pravnim poukom, ki ga je v sodbi podalo sodišče prve stopnje. Ker tako revizija očitno ni dovoljena, jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno (89. člen ZUS-1).

K II. točki izreka

6. Revidenti so zahtevali tudi izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1. Na podlagi navedene določbe lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena tega zakona. Ker je Vrhovno sodišče s tem sklepom revizijo zavrglo, začasno odredbo na podlagi citirane določbe pa lahko izda samo do odločitve o reviziji, procesna predpostavka za njeno izdajo ni več izpolnjena. Zahtevo za izdajo začasne odredbe je zato Vrhovno sodišče zavrglo ob smiselni uporabi 89. člena v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1.