Appeal against first-instance refusal to restore status due to missed appeal deadline is dismissed under ZKP. Defendant argues for restoration; court finds no legal basis.
Legislator summary
AI generatedThe Maribor High Court dismissed the defender's appeal against the first-instance court's refusal to restore the defendant to her previous status. The defendant argued that the appeal against the execution order was not filed in time, while the first-instance court correctly applied Article 89/I of the Criminal Procedure Act. The appellate court upheld this decision, ruling that the specific statutory provision does not permit restoration in this scenario where the appeal deadline was missed.
Legislator headnote
AI generatedčlen 89/I ZKP; The provision for restoring the previous status does not apply when an appeal against a decision on the change of execution method is not filed within the prescribed time limit.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba zagovornika obsojene S.H. se zavrne kot neutemeljena.
II. Obsojena S.H. se oprosti plačila sodne takse.
[JEDRO]
Določilo člena 89/I ZKP vrnitve v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za pritožbo zoper odločbo o spremembi načina izvršitve kazni ne dopušča.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z napadenim sklepom sodišče prve stopnje po členu 90/I Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vrnitve v prejšnje stanje ni dovolilo.
2. Zoper ta sklep se je pritožil zagovornik obsojenke, ki se s tako prvostopno odločitvijo ne strinja ter pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da obsojenki ugodi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno in zakonito, ko obsojenki ni dovolilo vrnitve v prejšnje stanje, odločitev pa je tako tehtno in argumentirano pojasnilo, da z njo v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče. Zagovornik obsojenke, kot pravilno zaključuje prvostopno sodišče, v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni navedel nobenega razloga oziroma vzroka, zaradi katerega ni bila pravočasno podana pritožba zoper sklep o spremembi kazenske sankcije, poleg tega pa je pravilno presodilo, da citirano zakonsko določilo, in sicer člen 89/I ZKP, vrnitve v prejšnje stanje v taki situaciji ne dopušča oziroma ne določa, zato se vsi pritožbeni pomisleki zagovornika obsojenke pokažejo kot neupoštevni. Še zlasti tisti, ko pritožnik opozarja na drugo kazensko zadevo po kateri naj bi obsojenka opravljala delo v splošno korist, ob tem pa sam ugotavlja, da zakonodajalec take situacije ni predvidel in je lahko celo posledica nedoslednega ravnanja pristojnega organa. Odločitev prvostopnega sodišča se tako pokaže kot pravilna, pritožba zagovornika obsojenke pa kot neutemeljena, zaradi česar je pritožbeno sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
5. Odločba o stroških pritožbenega postopka je posledica ugotovitve, da se obsojenka nahaja na prestajanju zaporne kazni (člen 95/IV ZKP v zvezi s členom 98/I ZKP).