Court dismisses appeal for unpaid community service due to prior unexcused absences and lack of proof. Appeal rejected because defendant failed to justify absences and financial claims were irrelevant.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the appellant's appeal against a first-instance decision ordering him to pay a fine for unexcused absences from community service. The appellant argued he could not work due to surgery and financial hardship, but the court found he had previously failed to follow the work schedule and did not provide valid reasons for his absence. Consequently, the court ruled that his financial concerns and lack of prior compliance rendered his excuses invalid and the appeal unfounded.
Legislator headnote
AI generatedZakon o kazenskem postopku (ZKp-1), 402. člen: When an offender fails to perform community service without valid justification, including prior unexcused absences and lack of timely notification, the court may reject excuses regarding financial hardship or health issues if the primary obligation was not fulfilled as required.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba obsojenega J. S. se zavrne kot neutemeljena.
II. Obsojeni je dolžan plačati sodno takso v višini 30,00 EUR.
[JEDRO]
Opravičljivost razlogov za neopravljeno delo v splošno korist.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se obsojenemu J. S. nadomeščena kazen zapora z delom v splošno korist v obsegu 360 ur, izvrši v obsegu neopravljenega dela, to je 184 ur, kar znaša 92 dni oziroma tri mesece zapora.
2. Zoper sklep se je obsojeni pritožil smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da mu rok, v katerem bi moral opraviti delo v splošno korist, podaljša.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po pritožbeni obrazložitvi, pritožnik dela v splošno korist ni mogel opraviti, ker je bil operiran. O tem je obvestil socialno delavko na Centru za socialno delo (v nadaljevanju Center) ter vodji predložil ustrezna dokazila. Razen tega bi bilo z izvršitvijo nadomeščene kazni zapora finančno ogroženo stanje pritožnikove družine, vključno s preživljanjem sina, ki bi mu pritožnikova odsotnost škodovala.
5. Res je, da je po poročilu Centra z dne 28. 9. 2016 pritožnikova izvenzakonska partnerica 27. 7. 2016, Center osebno obvestila, da je bil pritožnik na operaciji, da okreva ter da je v vednost predložila še zdravstveno dokumentacijo. Vendar kot izhaja iz istega poročila, pritožnik že pred tem dela v splošno korist ni opravil skladno s pričakovanim. Dogovorjenega načrta dela se ni držal, z dela je neopravičeno izostajal, vzrokov za odsotnost pa ni sporočil. Podobno velja za dopis Centra z dne 14. 9. 2016, na katerega se pritožnik ni odzval, medtem ko morebitnih ovir niti v pritožbeni obrazložitvi ni zaslediti. Glede na to, in ker pritožbena zatrjevanja o posledicah izvršitve preostanka kazni za pritožnikovo družino in posebej otroka niso v zvezi s pravilno ugotovitvijo sodišča prve stopnje o neopravičenosti razlogov za pritožnikovo kršitev obveznosti iz naslova dela v splošno korist, je bilo o preizkušeni pritožbi odločiti tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena Zakona o kazenskem postopku).
6. Odločba o pritožnikovi dolžnosti plačila sodne takse temelji na 7. točki prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah in številki 74013 Taksne tarife.