Appeal allowed; conviction reversed due to insufficient evidence on defendant's intent and ability to pay.
Legislator summary
AI generatedThe appeal by the public prosecutor was upheld, leading to the revocation of the first-instance judgment and remittal for retrial. The court found the lower court failed to comprehensively evaluate the defense and evidence regarding the defendant's intent to defraud and his ability to repay the debt. Consequently, the case was sent back to a newly constituted senate for a fresh examination of these critical facts.
Legislator headnote
AI generatedZKP 392. odst. 1; 392. odst. 4: When the appellate court finds that the first-instance judgment was based on an incomplete evaluation of the defense and evidence concerning the defendant's intent and ability to fulfill obligations, the judgment must be revoked and the case remitted for retrial before a completely new senate.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje pred popolnoma spremenjenim senatom.
[JEDRO]
Dvom v dokazno oceno.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrožno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje 18. 10. 2016 obdolženega M. K. po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo obtožbe, po kateri bi naj storil kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po prvem odstavku 96. člena ZKP je bilo sklenjeno, da stroški tega postopka, vključno z nagrado in potrebnimi izdatki obdolženčeve zagovornice obremenjujejo proračun, oškodovana gospodarska družba pa je bila po tretjem odstavku 105. člena ZKP s premoženjskopravnim zahtevkom napotena na pravdo. Vse navedeno je bilo izdano v sodbi I K 11924/2014.
2. Zoper sodbo se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da obdolženega spozna za krivega storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 ter mu izreče pogojno obsodbo z določeno kaznijo šest mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let ter pod posebnim pogojem, po katerem mora oškodovani gospodarski družbi vrniti škodo v višini 2.469,44 EUR ali podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
3. Na pritožbo so odgovorili obdolženčevi zagovorniki, ki nasprotujejo uveljavljenemu pritožbenemu razlogu ter predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnico, da je obdolženčev zagovor in drugi dokazi v obravnavani zadevi niso bili celovito ocenjeni. Obdolženi dejstva, da je pri oškodovani gospodarski družbi naročil blago v zagovoru ni zanikal, neposredni prevzemnik naročenega blaga pa je z vidika odločilnih dejstev nepomemben. Zaveza plačila je bila namreč dana ob naročilu blaga in nobenega dvoma ni, da brez te zaveze blago, komurkoli že, ne bi bilo izdano. Izpovedbi prič P. H. in M. V. sta glede tega jasni, kot je po izpovedbi priče Š.Š. jasno, da je bilo blago prevzeto za obdolženca in ne morebiti za nekoga tretjega, ki bi potemtakem obdolženčevo naročilo zlorabil.
6. Pritožbeno sodišče v nadaljevanju pritrjuje pritožničinim dvomom o obdolženčevi zavesti, glede dolžnosti plačila naročenega blaga, ko po ugotovitvah sodišča prve stopnje ni nobenih podatkov, da so bila plačila dejansko zahtevana in ko mu je bilo blago še naprej dobavljano. Tudi v tem primeru sta izpovedbi prič P. H. in M. V. določni, celo kategorični, kar velja še za izpovedbo priče M. S., ki je po obdolžencu zatrjevane tehnične zaplete v zvezi s pošiljanjem računov dodatno preverjala. Kdaj točno in koliko računov je bilo izdano na isti dan je drugotnega pomena, saj je bil posredi odplačni pravni posel, medtem ko morebitnega odpusta dolga nobena izmed navedenih prič niti posredno ni omenjala.
7. Končno, pritožnica v zvezi z obdolženčevo zmožnostjo izpolnitve obveznosti, upravičeno opozarja na listinske dokaze, po katerih je bila plačilna sposobnost gospodarske družbe MK d.o.o. dejansko negotova in še na izpovedbi prič D. K. ter Š. Š.. Po prvi so bile možnosti, da bo modna revija v obdolženčevi organizaciji uspešno izvedena, majhne, po drugi pa vrednost blaga, ki ga je priča M. V. zadržala niti približno ne dosega vrednosti oblek, ki bi jih manekenke morale nositi na modni reviji in ki bi naj zato po obdolženčevem zagovoru odpadla. Nenazadnje pa obdolženi izpolnitve obveznosti ni pogojeval z izvedbo modne revije, pa je zato v pritožbeni obrazložitvi pravilno zaznana prevalitev odgovornosti na oškodovano gospodarsko družbo, ki je svoj del obveznosti izpolnila, dejansko neumestna.
8. V novem sojenju bo sodišče prve stopnje obdolženčev zagovor v smeri nenadejane nemožnosti izpolnitve obveznosti dodatno preizkusilo z morebitno komunikacijo med gospodarsko družbo MK d.o.o. kot organizatorjem modne revije in nastopajočimi na tej reviji. Obdolženčev zagovor naj bo dodatno preizkušen še glede zapadlosti računov, pri čemer je treba obdolženega z vsako od zgoraj navedenih prič posebej soočiti, kot je treba za presojo obdolženčevih namenov posebej ugotoviti, ali je morebiti med izvajanjem posla storil še kaj drugega, da bi ta kot celota uspel oziroma, da nasprotna stran na koncu ne bi bila prikrajšana. Ker bo usmeritvam lažje sledil senat, ki se do odločilnih dejstev še ni opredeljeval, je pritožbeno sodišče po razveljavitvi sodbe (prvi odstavek 392. člena ZKP) odredilo, da se nova glavna obravnava opravi pred popolnoma spremenjenim senatom (četrti odstavek 392. člena ZKP).