Administrative court dismisses appeal against procedural suspension orders as they do not affect substantive rights.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Administrative Court of the Republic of Slovenia dismissed the plaintiff's lawsuit against multiple rulings suspending the administrative procedure for renewable energy support. The plaintiff argued these orders were illegal because they prevented filing a property claim against a bankrupt entity, but the court found the rulings were purely procedural. The court decided the appeal was inadmissible because suspension orders do not alter substantive rights or conclude the administrative process, falling outside the scope of reviewable administrative acts under the Administrative Dispute Act.
Legislator headnote
AI generatedZakon o upravnem sporu (ZUS-1), 2. člen; 36. člen: Administrative courts review only final administrative acts affecting substantive rights; procedural orders suspending proceedings are inadmissible unless the law specifically permits their challenge.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Tožba se zavrže.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
[JEDRO]
S sklepi o prekinitvi postopka se ne odloča o nobeni materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, temveč gre izključno za odločitev, ki se nanaša na izvedbo upravnega postopka in je torej procesne narave.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanimi sklepi 313-104/2016-9/351, 313-103/2016-9/351, 313-105/2016-9/351, 313-122/2016-9/358, 313-106/2016-9/351, 313-107/2016-9/351, 313-108/2016-9/351, 313-109/2016-9/351, 313-110/2016-9/351, 313-111/2016-9/351, 313-112/2016-9/351, 313-113/2016-9/351, 313-114/2016-9/358, 313-115/2016-9/358, 313-116/2016-9/358, 313-117/2016-9/358, 313-118/2016-9/358, 313-119/2016-9/358, 313-120/2016-9/358, 313-121/2016-9/358, vsi z dne 26. 10. 2016, je tožena stranka postopek za izdajo odločbe o dodelitvi podpore električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (OVE), ki se je začel na podlagi vloge tožnika, prekinila (1. točka izreka) in tožniku naložila, da mora v roku 30 dni od dokončnosti sklepov pri pristojnem sodišču vložiti tožbo na ugotovitev lastninske pravice in toženi stranki o tem predložiti dokazilo (2. točka izreka). Če tožnik v odrejenem roku ne bo predložil dokazila, da je vložil tožbo iz 2. točke izreka sklepa, bo tožena stranka postopke ustavila (3. točka izreka). Posebni stroški v zvezi z izdajo sklepov niso nastali (4. točka izreka).
2. Tožnik v tožbi navaja, da so sklepi v 2. točki izreka nezakoniti, saj nasprotujejo določilom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPPIPP). Navaja, da ne more uveljavljati lastninske tožbe zoper pravno osebo, nad katero začet stečajni postopek. Lastnino nad premičnino lahko uveljavlja po drugačnem postopku. Najprej mora priglasiti izločitveno pravico in jo šele potem, ko je prerekana, uveljavljati s tožbo. Izpodbijani sklepi so nezakoniti, zato tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi in tožniku dodeli podporo električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov, oziroma podrejeno, da tožbi ugodi in izpodbijani sklepi razveljavi (pravilno odpravi) ter zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.
3. Tožba ni dovoljena.
4. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika; o zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Iz citiranih določb torej izhaja, da sodišče v upravnem sporu ni pristojno odločati o zakonitosti tistih aktov, ki nimajo značilnosti dokončnega upravnega akta, in prav tako ne o tistih aktih, ki v pravni položaj tožnika ne posegajo. Če pa gre za akte, ki pomenijo procesno odločitev, so ti lahko predmet presoje le tedaj, če tako določa zakon. Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 pa se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.
5. V obravnavanem primeru tožnik izpodbija sklepe o prekinitvi postopka. S temi sklepi se ne odloča o nobeni materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, temveč gre izključno za odločitev, ki se nanaša na izvedbo upravnega postopka in je torej procesne narave. Z izpodbijanimi sklepi tožena stranka torej v ničemer ni odločila o predmetu upravnega postopka, to je o upravičenosti do podpore električni energiji, proizvedeni v proizvodnih napravah iz obnovljivih virov energije, poleg tega pa z izpodbijanimi sklepi postopek odločanja o tem ni bil obnovljen, ustavljen ali končan. Enako izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS (primerjaj sklepe I Up 531/2008, I Up 74/2008, I Up 57/2009, I Up 86/2014 in I Up 160/2016) in Upravnega sodišča RS (primerjaj sklep I U 702/2015).
6. Ker je sodišče ugotovilo, da tožnik v tem upravnem sporu izpodbija akte, ki niso upravni akti oziroma akti, ki se lahko izpodbijajo v upravnem sporu, je tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
7. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.