Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba VII Kp 16900/2015 ECLI:SI:VSLJ:2017:VII.KP.16900.2015 AI generated

Appeal court acquits defendant for unauthorized recording due to lack of specific trust statement details in indictment.

Case Number VSL sodba VII Kp 16900/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appeal court granted the defendant's appeal and acquitted him of the charge of unauthorized recording. The lower court had convicted the defendant based on a private prosecution alleging he recorded a confidential conversation at his workplace. The court ruled that the indictment failed to concretize the specific nature of the statement as 'confidential,' which is a required element for the crime. Consequently, the court found the prosecution's evidence insufficient to prove all elements of the offense.

Legislator headnote

AI generated

ZKP 358. člen; KZ-1 137. člen 2. odst. (1): For a conviction of unauthorized recording to be valid, the indictment must concretize that the recorded statement was confidential; without this specific characterization, the act lacks the necessary elements of the crime.

Keywords

AI generated
unauthorized recording confidential statement insufficient indictment criminal appeal acquittal private prosecution elements of crime

Cited Legislation

AI generated
358. člen ZKP
137. člen KZ-1 2. odst. (1)
105. člen ZKP 3. odst.
96. člen ZKP 1. odst.
92. člen ZKP 2. odst.

Cited Case Law

AI generated
II K 16900/2016
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obdolženega A. A. iz razloga po 358. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprosti obtožbe,

da je zvočno snemal njemu namenjeno zaupno izjavo drugega brez njegovega soglasja z namenom, da bi tako izjavo zlorabil in omogočil, da se tretja oseba s tem posnetkom neposredno seznani, s tem, da je dne 31.8.2014 v dežurni sobi Doma X. med popoldanskim odmorom brez njihovega soglasja na svoj mobilni telefon zvočno posnel pogovor med B. B., C. C., Č. Č., D. D., E. E. in F. F. o razmerah pri delodajalcu in na njihovih delovnih mestih, pri čemer je bil pogovor namenjen tudi njemu z namenom, da bi posnetek posredoval sodelavcem, na katere se je zaupni pogovor nanašal in s tem povzročil trenja med zaposlenimi ter nezaupanje delodajalca do zaposlenih in je nato omogočil, da so zaposleni v Doma X., med katerimi so bili G. G. ter večina medicinskih sester poslušali posnetek,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po drugem odstavku 137. člena KZ-1.

II. Zasebne tožilke se s premoženjskopravnimi zahtevki na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZKP napoti na pravdo.

III. Zasebne tožilke so dolžne na podlagi drugega odstavka 96. člena ZKP povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado njegovih zagovornikov.

[JEDRO]

V opisu ni z ničemer konkretizirana zaupnost izjave. Dejanje, kot se očita obtožencu, ob izostanku te konkretizacije nima vseh znakov kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po drugem odstavku 137.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo II K 16900/2015 z dne 20.6.2016 je Okrajno sodišče v Ljubljani obdolženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po drugem odstavku 137. člena KZ-1 in mu izreklo denarno kazen v višini 130 dnevnih zneskov po 20,00 EUR, to je 2.600,00 EUR, ki jo mora obdolženec plačati v roku treh mesecev. Odločilo je tudi, da mora obdolženec po prvem odstavku 95. člena ZKP plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke zasebnih tožilk in nagrado ter potrebne izdatke njihovega pooblaščenca, oškodovanke pa je na podlagi drugega odstavka 105. člena ZKP s premoženjskopravnimi zahtevki napotilo na pravdo.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil obdolženec A. A. iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da ga oprosti očitanega mu kaznivega dejanja, podredno pa, da sodbo razveljavi in vrne v odločanje drugi sodnici sodišča prve stopnje.

3. Pritožbo so vložili tudi zagovorniki obdolženca iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podredno pa, da obdolžencu izreče pogojno denarno kazen oziroma izreče denarno kazen v nižjem znesku.

4. V zvezi z obema pritožbama so pooblaščenci zasebnih tožilk, odvetniki Odvetniške pisarne Y. iz K. v odgovoru predlagali, da višje sodišče obe pritožbi zavrne kot neutemeljeni in izpodbijano sodbo potrdi.

5. Pritožbi obdolženca in njegovih zagovornikov sta utemeljeni.

6. Pritožbeno sodišče ne more odreči pravilnosti pritožbenih navedb obeh pritožnikov, ki zatrjujeta, da ni šlo za zaupno izjavo. Zasebna tožba obdolžencu namreč očita, da je zvočno snemal njemu namenjeno zaupno izjavo drugega, ko je posnel pogovor med B. B., C. C., Č. Č., D. D., E. E. in F. F. dne 31.8.2014 v dežurni sobi Doma X. med popoldanskim odmorom o razmerah pri delodajalcu in na njihovih delovnih mestih. Opis kaznivega dejanja, ki sicer predstavlja okvir za ugotavljanje dejanskega stanja kot ga zatrjuje zasebna tožba, mora biti v tolikšni meri konkretiziran, da sodišču omogoči pravno vrednotenje ter sklepanje o obstoju oz. neobstoju kaznivega dejanja. Opis, kot izhaja iz zasebne tožbe in nato iz izreka izpodbijane sodbe pa vsebuje zgolj abstraktni del opisa tega kaznivega dejanja „da je zvočno snemal njemu namenjeno zaupno izjavo drugega ...“, medtem ko v konkretnem opisu razen zapisa „... se je zaupni pogovor nanašal“, ne vsebuje nikakršne konkretizacije glede zaupnosti izjave. Pritožbeno sodišče zaključuje, da dejanje, ki se očita obdolžencu, ni kaznivo dejanje, saj v opisu dejanja ni z ničemer konkretizirana zaupnost izjave, ko pa je prav zaupnost izjave znak kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po drugem odstavku 137. člena KZ-1. Očitek v opisu dejanja zasebne tožbe, da je obdolženec nepooblaščeno posnel pogovor „o razmerah pri delodajalcu in na njihovih delovnih mestih“ pa je v tolikšni meri splošen, da ne predstavlja konkretizacije zaupnosti izjave.

7. Ker je pritožbeno sodišče na podlagi zgoraj navedenega ugotovilo, da dejanje, kot je opisano v zasebni tožbi ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja, ki se očita obdolžencu, je pritožbi obdolženca in njegovih zagovornikov ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolženega A. A. iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po drugem odstavku 137. člena KZ-1. Upoštevaje okoliščino, da je pritožbeno sodišče obdolžencu izreklo oprostilno sodbo, pa se do nadaljnjih pritožbenih trditev obeh pritožnikov ni opredeljevalo.

8. Ker so zasebne tožilke zoper obdolženca priglasile tudi premoženjskopravne zahtevke, pritožbeno sodišče pa je obdolženca oprostilo, je na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZKP odločeno, da se oškodovanke s premoženjskopravnimi zahtevki napoti na pravdo.

9. Glede na izid tega kazenskega postopka morajo na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP zasebne tožilke plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado njegovih zagovornikov.