Appeal dismissed; wife's failure to prove domestic violence or threat to child led to rejection of order extension.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Predlagateljica svojih zatrjevanj o kršitvah izrečenih ukrepov in nasilnih dejanjih nasprotnega udeleženca ni izkazala, sodišče pa je ugotovilo, da k medsebojnim konfliktom med zakoncema prispeva tudi predlagateljica, ki se hitro razburi in razloge za težave išče predvsem v drugih, do sebe pa je popolnoma nekritična, zato je odločitev o zavrnitvi predloga za podaljšanje ukrepov pravilna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor nasprotnega udeleženca z dne 6. 6. 2016 (I. točka izreka) in predlog za podaljšanje ukrepov zavrnilo (II. točka izreka). V III. točki izreka je odločilo, da stranki nosita svoje stroške postopka.

2. Zoper odločitev se pritožuje predlagateljica, ki pravočasno pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Izpostavlja odločitev Okrožnega sodišča v Kranju, ki je z začasno odredbo mladoletnega sina A. začasno dodelilo predlagateljici, nasprotnemu udeležencu pa stike začasno prepovedalo. Opozarja na neumestnost očitka, da je lažno naznanila prekršek zoper nasprotnega udeleženca. Sodišče je prezrlo, da je nasprotni udeleženec policist, zato so mu policisti naklonjeni in delujejo v njegovo korist. Nasprotni udeleženec je po izdaji sklepa večkrat kršil prepoved približevanja: klical jo je po telefonu, parkiral svoje vozilo pred bivšo P. na parkirno mesto, kjer sedaj parkira svoje vozilo predlagateljica, in to z namenom, da jo prestraši, z vozila njenega prijatelja je nekdo odtrgal znak Cimos – verjetno je to storil nasprotni udeleženec. Nasprotni udeleženec ji je iz poštnega nabiralnika pobral vso pošto, ji pred blokom dvignil brisalce na avtomobilu, preko svojih prijateljev je vplival na sina A., ki je bil takrat v Grčiji, da mu je moral prisilno poslati razglednico in se z njim pogovarjati po telefonu. Na njen osebni avtomobil je prislonil posodo z biološkimi odpadki in ji pred blokom popljuval obe ogledali na vozilu ter avtomobilska stekla. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za podaljšanje ukrepa ugodi.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki je nanjo podal odgovor. V zvezi z začasno odredbo, izdano pred Okrožnim sodiščem v Kranju, pojasnjuje, da je bila izdana le na podlagi navedb predlagateljice in listinskih dokazov, o katerih se nasprotni udeleženec ni mogel izjasniti. Izpostavlja manipulativnost predlagateljice in dejstvo, da mladoletnega sina seznanja z zadevami ter ga s tem prekomerno obremenjuje. Pritožnica z manipulacijo nadaljuje tudi v pritožbi, saj zatrjuje dokazanost domnevnih dogodkov, ki pa jih prvostopno sodišče v dokaznem postopku sploh ni ugotovilo. Vsi domnevni dogodki so posledica pritožničine bujne domišljije. Lahko da so se res zgodili, vendar nasprotni udeleženec s tem nima nič. Predlaga, da pritožbeno sodišče predlagateljičino pritožbo kot neutemeljeno zavrne in ji naloži v plačilo stroške postopka, ki jih sicer ne specificira.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu v sklepu II N 356/2016 z dne 30. 5. 2016 za obdobje štirih mesecev prepovedalo vstopiti v stanovanje na naslovu ..., ki ga uporabljata predlagateljica in mladoletni otrok A., se temu stanovanju približati na razdalji manj kot 200 m oz. se zadrževati in približevati kraju predlagateljičine zaposlitve ter osnovni šoli, ki jo obiskuje mladoletni sin A., navezovati stike z žrtvama na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo.

6. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju: ZPND) ureja začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Namen zakona je preprečevanje nasilja v družini in v ukrepih za odvrnitev nadaljnje škode. Svoj namen lahko doseže le, če je odločitev izdana v hitrem postopku – tudi brez vnaprejšnjega opozorila nasprotni stranki. Na hiter postopek napotuje določba 24. člena ZPND, v kateri je govora o nujnem in prednostnem postopku.

7. Pred iztekom prej navedenega ukrepa je predlagateljica podala predlog za njegovo podaljšanje. Sodišče je opravilo narok, na njem zaslišalo predlagateljico in nasprotnega udeleženca ter več prič, nato pa na podlagi skrbne in analitične dokazne ocene, ki v celoti ustreza metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP, sprejelo pravilno odločitev.

8. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema sklep prvega sodišča, da ni podlage za podaljšanje ukrepov po ZPND, saj predlagateljica svojih navedb ni izkazala, niti ni bila ugotovljena njena ogroženost oz. ogroženost mladoletnega sina.

9. Pritožba neutemeljeno opozarja na začasno odredbo, ki jo je izdalo Okrožno sodišče v Kranju, s katero so bili začasno prepovedani stiki nasprotnega udeleženca z mladoletnim otrokom A. Ta sklep je bil izdan zgolj na podlagi pritožničinih navedb in brez oprave naroka, zato ustrezna kontradiktornost še niti ni bila vzpostavljena. Predlagateljica tudi ni podala pojasnila o pravnomočnosti odločitve.

10. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo pravilno opozarja, da v pritožbi izpostavljenih dejanj pritožnica ni dokazala. V 13. točki obrazložitve je prvo sodišče jasno zapisalo, da predlagateljici ne sledi in da je prepričljivejša izpovedba nasprotnega udeleženca. Ugotovilo je, da nasprotni udeleženec nasilja nad predlagateljico in otrokom ni izvajal ter se je po izrečenem ukrepu striktno držal prepovedi približevanja. Podlago za takšne zaključke je imelo prvo sodišče v izpovedbah prič, pa tudi v zapisniku CSD ... z dne 3. 2. 2016, v katerem je predlagateljica zanikala vsakršno nasilje nasprotnega udeleženca nad njo oz. otrokom. Dokazni postopek je pokazal, da predlagateljica otroka seznanja s konfliktnimi zadevami, ki jih ima z njegovim očetom, ter ga s tem obremenjuje in spravlja v stisko.

11. Ker predlagateljica svojih zatrjevanj o kršitvah izrečenih ukrepov in nasilnih dejanjih nasprotnega udeleženca ni izkazala, sodišče pa je ugotovilo, da k medsebojnim konfliktom med zakoncema prispeva tudi predlagateljica, ki se hitro razburi in razloge za težave išče predvsem v drugih, do sebe pa je popolnoma nekritična, je odločitev o zavrnitvi predloga za podaljšanje ukrepov pravilna. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče – v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP in v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – zavrnilo, izpodbijani sklep pa potrdilo.

12. O pritožbenih stroških pritožbeno sodišče ni odločalo, ker jih predlagateljica ni priglasila, nasprotni udeleženec pa jih ni ustrezno specificiral.