Appeal dismissed; service on husband deemed valid without wife's signature or proof of cohabitation.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting a request to invalidate a default judgment clause. The appellant argued that service was improper because the husband, not the wife, signed the receipt, and she claimed he was not her cohabitant. The court held that under the relevant procedural law, service is valid if delivered to a member of the household, and the appellant failed to provide sufficient evidence to rebut this presumption.
Legislator headnote
AI generatedArticles 140 and 142 of the Civil Procedure Act; Service of process on a member of the household is valid without proof of actual delivery to the named addressee, and a party's mere assertion that the signer was not their cohabitant is insufficient without corroborating evidence.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Zamudna sodba je bila vročena takratnemu možu druge toženke. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, pritožnica ne zatrjuje, da takratni mož druge toženke v času vročitve ni bil član skupnega gospodinjstva ali pa, da na naslovu, na katerem ji je bilo pisanje vročeno, dejansko ni prebivala. Pritožnica torej zgolj s trditvijo, da podpis na vročilnici ni njen, ni podala zadostne trditvene in dokazne podlage, s katero bi lahko izpodbila pravilnost vročitve.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog druge toženke za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti.
2. Zoper takšno odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje druga toženka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti ugodi. Opozarja, da vročitev zamudne sodbe ni bila opravljena skladno z določili ZPP. Podpis na vročilnici ni njen. V dokaz te navedbe je predlagala postavitev izvedenca grafološke stroke, svoje zaslišanje in zaslišanje bivšega moža ter sinov. Tožnik je brat prvega toženca in več kot očitno je, da prvi toženec ni želel pošte izročiti drugi toženki. Tako sta dejansko tožnik in prvi toženec izigrala drugo toženko. Sodišče je dejansko stanje nepopolno in zmotno ugotovilo. Pri tem je zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki daje vsaki pravdni stranki pravico do obravnavanja pred sodiščem (načelo kontradiktornosti), kar je hkrati tudi kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje in kot odgovor na pritožbene navedbe le še dodaja in ponavlja.
5. Iz pritožbeno neprerekanih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da so bili v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za nadomestno vročitev zamudne sodbe v skladu z določbami 142. člena v zvezi s 140. členom ZPP. Vročitev, opravljena po določbah 140. člena ZPP učinkuje, ko je pisanje vročeno kateri izmed oseb, navedenih v tem členu. Glede učinkovitosti vročitve torej ni bistveno, ali je ta oseba pisanje dejansko predala naslovniku ter kdaj je to storila; prav tako ne, kako je to storila. Pač pa oseba, ki je pisanje dejansko sprejela, odškodninsko odgovarja, če pisanje naslovniku (pravočasno) ne izroči.(1)
6. Zamudna sodba je bila vročena takratnemu možu druge toženke. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, pritožnica ne zatrjuje, da takratni mož druge toženke v času vročitve ni bil član skupnega gospodinjstva ali pa, da na naslovu, na katerem ji je bilo pisanje vročeno, dejansko ni prebivala. Pritožnica torej zgolj s trditvijo, da podpis na vročilnici ni njen, ni podala zadostne trditvene in dokazne podlage,(2) s katero bi lahko izpodbila pravilnost vročitve.
7. Ker je bila drugi toženki vročitev pravilno opravljena, v obravnavanem primeru ni prišlo do zatrjevane kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 399. člena ZPP ter kršitve ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, in ker tudi niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
Op. št. (1): A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, str. 557.
Op. št. (2): Čeprav je bilo na njej tako trditveno kot tudi dokazno breme.