Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba in sklep I Cp 2609/2016 ECLI:SI:VSLJ:2016:I.CP.2609.2016 AI generated

Appeal dismissed because plaintiff had no legal interest in part of the judgment and failed to substantiate procedural objections.

Case Number VSL sodba in sklep I Cp 2609/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal against the first-instance judgment, upholding the decision to reject the defendant's request for a hearing and confirming the plaintiff's victory on the main claim. The defendant argued that the trial court violated procedural rules by not hearing them and failed to properly weigh evidence, while the plaintiff contended that the first-instance court correctly assessed the documentary evidence. The court ruled that the appeal was inadmissible regarding the partial relief granted to the defendant, as the defendant had no legal interest in appealing a decision that favored them, and the procedural objections were unsubstantiated.

Legislator headnote

AI generated

s. 343(4) ZPP; s. 353 ZPP: An appeal is inadmissible if the appellant lacks a legal interest, particularly when the appeal concerns a portion of the judgment that has already been decided in their favor; procedural objections regarding the absence of a party are unfounded if the party was duly summoned and failed to substantiate why their testimony was necessary.

Keywords

AI generated
legal interest in appeal inadmissible appeal procedural objection hearing request substantiation of claims partial judgment appeal ZPP appeal rules

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba proti sodbi v III. točki izreka se zavrže.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker tožena stranka ni prerekala navedb tožeče stranke, katere je ta po ugovoru podala v dopolnitvi tožbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem tožene stranke. Tožeča stranka pa je v zadostni meri dokazala svoje trditve in zadostila trditvenemu bremenu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom ugotovilo ustavitev postopka zaradi delnega umika tožbe pod I. točko izreka. S sodbo je vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 103134/2015 z dne 8. 9. 2015 v prvem in tretjem odstavku izreka in za izvršilne stroške (II. točka izreka), sklep o izvršbi opisan v III. točki izreka pa je razveljavilo za znesek 29,00 EUR s pripadki in zahtevek v tem delu zavrnilo. Toženi stranki je naložilo plačilo nadaljnjih pravdnih stroškov tožeče stranke.

2. Tožena stranka vlaga pritožbo proti sodbi, in sicer v celoti. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Opozarja, da ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti. V III. točki izreka ni navedena identifikacija postopka oziroma opravilna številka in datum izdaje sklepa o izvršbi. Sodišče v postopku ni opravilo zaslišanja toženca in ni razčistilo dejanskega stanja. Sodišče je pravočasno vabilo toženca, vendar je bilo na naroku 7. 6. 2016 pojasnjeno, da je edini zaposlen v A. d.o.o., ki se ukvarja z mednarodnimi prevozi in da je moral na ta dan biti zadržan v tujini. Pooblaščenka je predlagala, da naknadno pribavi dokazila o odsotnosti, saj je bila obveščena šele v ponedeljek zjutraj na dan obravnave. V petek pred obravnavo pa udeležba ni bila sporna. Na naroku ni imela ustrezne dokumentacije. Toženec je v ugovoru predlagal svoje zaslišanje in substanciral svoj dokazni predlog, kaj točno bi lahko povedal. Zato je očitek sodišča, da ni navedel, v zvezi s katerim dejstvom bi predlagal svoje zaslišanje, neutemeljen. S tem je tudi sodišče kršilo procesne določbe. Sodba je nezadosti obrazložena. Sodba samo povzema navedbe tožeče stranke, ni pa zaključkov oziroma tehtanja sodišča. Napačno sklepa sodba, da tožena stranka trditev tožeče stranke ni prerekala. Prerekala jih je v ugovoru zoper sklep o izvršbi in na samem naroku.

3. Na vročeno pritožbo je odgovorila tožeča stranka in predlagala zavrnitev.

4. Pritožba proti sodbi v III. točki izreka ni dovoljena.

5. Pritožba je nedovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo (četrti odstavek 343. člena ZPP). Tožena stranka se pritožuje proti delu, s katerim je uspela v pravdi. V III. točki izreka je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljavilo v tretjem odstavku glede plačila izvršilnih stroškov za 29,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18. 11. 2015 dalje do plačila. Ker je stranka v tem delu uspela, nima pravnega interesa. Treba pa je pritožniku tudi pojasniti, da je očitno iz izreka pod III. točko izreka po pomoti izpadla opravilna številka sklepa o izvršbi, ki je v izreku pod I in II, kakor tudi v obrazložitvi zadosti jasno naveden. To napako pa lahko sodišče prve stopnje vsak čas odpravi s popravnim sklepom.

6. Pritožba ni utemeljena proti obsodilnemu delu sodbe.

7. Pritožba najprej graja postopek in navaja, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo tožnika. Sodišče prve stopnje je vabilo tožnika z vabilom na zaslišanje in ker se ni odzval, je ta dokazni predlog zavrnilo in zadevo zaključilo. Sodišče se je predvsem sklicevalo na dejstvo, da tožena stranka ni substancirano navedla, kaj bo s tem dokazom izpodbijala. Ta dokazni predlog je res podala v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Vendar, ko je tožeča stranka podala odgovor na ugovor oziroma tožbo dopolnila na poziv sodišča prve stopnje (pripravljalna vloga tožeče stranke z dne 15. 12. 2015), tožena stranka temu ni ugovarjala. Pritožba navaja, da je pooblaščenka na naroku substancirala ta dokazni predlog. Pritožbeno sodišče je prebralo zapisnik o glavni obravnavi. Treba je pritrditi sodišču prve stopnje, da tožena stranka na glavni obravnavi ni pojasnila, kaj v zvezi z dopolnitvijo tožbe tožena stranka prereka in zakaj. Le splošno prerekanje tožbe oziroma navedb tožeče stranke ne pomeni substanciranega navajanja, na podlagi katerega bi sodišče prve stopnje lahko sklepalo, da je zaslišanje tožene stranke potrebno. Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je ta dokazni predlog zavrnilo. Pri tem ni zagrešilo očitane absolutno bistvene kršitve določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in je zadosti ugotovilo dejansko stanje. Tožeča stranka je namreč ponudila zadosti dokazov, katere je sodišče prve stopnje ocenilo (točka 8 do 11). Tudi v pritožbi tožena stranka ne pojasni, zakaj dejansko stanje v tem delu ni zadosti ugotovljeno. Tožeča stranka je predložila kreditno pogodbo št. 124360 s pogoji, amortizacijski načrt, kontno kartico, obvestila o zapadlih neplačanih obveznostih, opomin pred tožbo z izpisom odprtih postavk, obvestilo o prekinitvi pogodbe s končnim obračunom. Vsega tega tožena stranka ni substancirano prerekala.

8. Pritožba meni, da sodba ni zadosti obrazložena. Sodba je obrazložena, ima pravno podlago, ugotovljeno dejansko stanje in na podlagi tega ustrezno odločitev. Zato so smiselno očitani razlogi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena, neutemeljeni. Glede na to, da je bil dokazni predlog z zaslišanjem toženca utemeljeno zavrnjen, ni pomembno, ali je tožena stranka ustrezno opravičila svojo odsotnost z naroka, na katerega je bila pravočasno povabljena z vabilom na zaslišanje.

9. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem ni zagrešilo očitanih kršitev določb ZPP in ne tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Izrek o pravdnih stroških temelji na določbi 165. in 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča stranka pa z navedbami iz odgovora ni pripomogla k rešitvi te zadeve.