Appeal dismissed; personal bias claims do not automatically trigger jurisdiction transfer under ZPP Art. 67.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request to transfer jurisdiction due to alleged bias against a specific judge. The applicant argued that shared property interests and professional collaboration within a small court department created an appearance of partiality. The court held that such circumstances merely justify the judge's recusal, not a transfer of the entire case, as judges must remain objective in all disputes.
Legislator headnote
AI generatedArt. 67 of the ZPP; Art. 136 of the Constitution: Alleged personal bias of a single judge constitutes grounds for recusal but does not per se require transfer of jurisdiction unless it creates a reasonable doubt about the court's overall impartiality.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Trditve o pristranskosti posamezne sodnice lahko pomenijo razlog za njeno izločitev, ne pa per se tudi razloga za prenos krajevne pristojnosti, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za majhen oddelek pristojnega višjega sodišča. Predlagateljica ne navaja, da bi šlo za tesnejše prijateljske odnose, ki bi presegali običajno profesionalno kolegialnost. Tudi sicer pa sodnica, katere pristranskost je zatrjevana, ni stranka v postopku, v katerem je predlagana delegacija pristojnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Zoper predlagateljico (dolžnico) je Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL) izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 5093/2016-2 z dne 21. 1. 2016. Njen ugovor zoper predmetni sklep je štelo za umaknjen zaradi neplačila sodne takse.
2. Predlagateljica je vložila pritožbo zoper sklep o ugotovitvi umika ugovora ter predlog za delegacijo pristojnosti Višjega sodišča v Ljubljani na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) oziroma podredno predlog za izločitev višje sodnice A. A. Navaja, da je sama solastnica in soinvestitorka pri gradnji večstanovanjskega objekta, sodnica A. A. pa solastnica sosednje parcele, pri čemer naj bi slednja sodelovala in ji nasprotovala v upravnih postopkih v zvezi z gradnjo tega objekta. Poleg tega naj bi med omenjeno sodnico ter družbo B., d. o. o., ki je v lasti g. B. B., namestnika predsednika nadzornega sveta predlagateljice in direktorja pooblaščenke predlagateljice v upravnem postopku (to je družbe C., d. o. o.), že več let potekala pravda. Vse to naj bi utemeljevalo dvom v nepristranskost omenjene sodnice pri odločanju.
3. Izvršilni oddelek Višjega sodišča v Ljubljani, kjer je zaposlena sodnica A. A. in ki je pristojen za reševanje pritožbe v obravnavanem izvršilnem postopku, je majhen, z le 8 sodniki, ki naj bi vsakodnevno delali skupaj v istem prostoru, skupnih senatih in v enakih okoliščinah ter se posvetovali glede odločitev. Predlagateljica zato meni, da bi omenjena sodnica lahko vplivala na odločitev o pritožbi v obravnavani zadevi, zaradi česar naj bi bila smotrna delegacija pristojnosti.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Na podlagi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog v smislu 67. člena ZPP je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Izključiti je namreč treba vsako okoliščino, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajala zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi, ker bi se ustvarjal videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi te okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti.(1)
6. Zatrjevane okoliščine ne utemeljujejo delegacije iz „drugega tehtnega razloga“ po 67. členu ZPP. Trditve o pristranskosti posamezne sodnice lahko pomenijo razlog za njeno izločitev, ne pa per se tudi razloga za prenos krajevne pristojnosti, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za majhen oddelek pristojnega višjega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi ustave in zakonov ter morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Predlagateljica ne navaja, da bi šlo za tesnejše prijateljske odnose, ki bi presegali običajno profesionalno kolegialnost. Tudi sicer pa sodnica, katere pristranskost je zatrjevana, ni stranka v postopku, v katerem je predlagana delegacija pristojnosti.(2)
7. Vrhovno sodišče je zato predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.
----
(1)
Podobno sklepa VS RS
III R 24/2011
z dne 10. 11. 2011 in III R 26/2016 z dne 15. 7. 2016
(2) Enako sklepa VS RS III R 26/2016 z dne 15. 7. 2016 in III R 42/2016 z dne 26. 1. 2017.