Supreme Court dismisses appeal admissibility request for failure to specify legal issue and cite precedent cases.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je bistveni element predloga za dopustitev revizije in predlagateljica tega ne more prepustiti kar Vrhovnemu sodišču. Poleg tega je izostala natančna in konkretna navedba okoliščin, ki bi kazale na pomembnost spornih pravnih vprašanj za pravni red v celoti. Tak predlog ne izpolnjuje formalnih zahtev iz četrtega in petega odstavka 367.b člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo, s katero je sodišče druge stopnje zavrnilo njeno pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu zoper četrto toženko (v nadaljevanju toženko). Tožnica je od nje zahtevala plačilo uporabnine, ker je v 6-stanovanjski stavbi, na kateri ima tožnica delež 17/24, sama, brez soglasja tožnice, zasedla stanovanje št. 4, čeprav nepremičnina še ni bila razdeljena v naravi. Stanovanje je sicer v kasneje končanem nepravdnem postopku pripadlo toženki, vendar tožnica zahteva uporabnino za obdobje pred tem.

Ker nepremičnina v naravi še ni bila razdeljena, bi morala dopustiti, da tudi tožnica uporablja stanovanje št. 4 v obsegu, sorazmernem njenemu solastniškemu deležu. Tožnica zaradi zasedenosti drugih stanovanj ni mogla uporabljati ničesar. Toženka je brez soglasja ostalih solastnikov zasedla najbolj zanimivo in edino prosto stanovanje, solastninsko pravico pa je izvrševala tudi na preostalih stanovanjih in ne le na stanovanju št. 4, saj je kot solastnica preprečevala in zavračala predloge tožnice, da bi z ostalimi stanovalci urejala najemna razmerja.

Zatrjevala jim je, da lahko še naprej bivajo v stanovanjih in da jih brez njenega soglasja tožnica ne more prisiliti niti v plačevanje najemnine niti v izselitev. Tožnica je torej koristila več lastniških upravičenj, kot jih pripada njenemu solastninskemu deležu. Po prepričanju tožnice sodišči druge in prve stopnje narobe razumeta prakso Vrhovnega sodišča, zaradi česar konkretna odločitev od nje odstopa. Zato je podan razlog iz 1. alineje 1. odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za dopustitev revizije, s tem pa bi Vrhovno sodišče sodiščem nižjih stopenj lahko pojasnilo, v čem je njihovo napačno razumevanje sodne prakse in posledično preprečilo njeno napačno izvajanje.

Od v sodbi citirane zadeve se obravnavana razlikuje v tem, da solastninska pravica toženke ni bila sporna, ne glede na vknjižbo je bila solastnica ¼, torej ne gre za izključno lastnino. Razumevanje, da je s tem pridobila tudi dejansko etažno lastnino, pa je napačno. Imeti bi morala neko dejansko podlago, dogovor solastnikov o razdelitvi ali uporabi, česar v konkretnem primeru ni bilo.

2. Predlog ni popoln.

3. Po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V četrtem odstavku 367.b člena ZPP pa so določene stroge zahteve o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije: stranka mora natančno in konkretno navesti sporno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; natančno in konkretno mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala.

Zahtevanim formalnim pogojem predlagateljica ni zadostila. Predlog namreč ne vsebuje konkretnega pravnega vprašanja, o katerem naj odloči Vrhovno sodišče, pač pa naj bi po njenem predlogu po dopustitvi revizije „revizijsko sodišče sodiščem nižjih stopenj lahko pojasnilo, v čem je napačno njihovo razumevanje sodne prakse in bi posledično preprečilo napačno izvajanje sodne prakse v tozadevnih primerih.“ Konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je bistveni element predloga za dopustitev revizije in predlagateljica tega ne more prepustiti kar Vrhovnemu sodišču.

Poleg tega je izostala natančna in konkretna navedba okoliščin, ki bi kazale na pomembnost spornih pravnih vprašanj za pravni red v celoti. Predlagateljica sicer trdi, da naj bi sodna odločba odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča, vendar ne navede opravilnih številk zadev, kot ji to nalaga določilo petega odstavka 367.b člena ZPP.

4. Ker torej predlog ne izpolnjuje formalnih zahtev iz četrtega in petega odstavka 367.b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka istega člena ZPP zavrglo.