Supreme Court allows appeal on whether a court can award non-pecuniary damages without expert opinion in complex injury cases.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia permitted the appeal regarding a legal question concerning the necessity of an expert opinion for awarding non-pecuniary damages in complex injury cases. The lower courts had awarded damages based on free evaluation of evidence despite the severe nature of the injuries requiring medical expertise. The court ruled that without an expert opinion, the trial court lacks the necessary technical knowledge to objectively assess pain, fear, and permanent consequences, thus violating the principle of free evaluation of evidence.
Legislator headnote
AI generatedArticle 243 of the Act on Civil Procedure; Article 367a(1) and 367c(3) of the Act on Civil Procedure: An appeal is admissible when a court decides on the amount of non-pecuniary damages for serious injuries without obtaining an expert opinion, as the court lacks the requisite technical knowledge to objectively evaluate pain and consequences without such expertise.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali lahko sodišče odloči o višini denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo brez pridobitve izvedenskega mnenja v zadevah, v katerih je za odločanje potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga.
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali lahko sodišče odloči o višini denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo brez pridobitve izvedenskega mnenja v zadevah, v katerih je za odločanje potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo 14.490,00 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 12. 2014 dalje do plačila.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Toženka je vložila predlog za dopustitev revizije in predlagala dopustitev revizije glede pravnega vprašanja, ali je bilo pravilno odločanje sodišča druge stopnje, ko je odločilo o višini odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki pripada tožniku iz obravnavanega škodnega dogodka, brez pridobitve strokovnega izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke. Nižji sodišči sta kljub tem, da je obravnavani primer relativno zapleten (ne gre za bagatelno zadevo), uporabili prosto presojo dokazov. Gre za hujšo poškodbo, v zvezi s katero je potrebna pomoč izvedenca medicinske stroke. Izvedenec je edini strokovno usposobljena oseba, ki lahko razmeji poškodbe, ki jih je tožnik utrpel v škodnem dogodku, in ki lahko objektivno potrdi, kakšne bolečine je tožnik čutil v posameznem obdobju zdravljenja, kakšen strah je utrpel in kakšne so trajne posledice, ki izhajajo (le) iz tega dogodka. Zgolj subjektivne navedbe tožnika ne zadostujejo, da bi sodišče lahko na podlagi izkustvenih pravil odločilo o višini odškodnine za tovrstno nepremoženjsko škodo. Sodišče prve stopnje je prestopilo meje odločanja tudi na področju presoje duševnih bolečin zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, saj ni upoštevalo ugovora toženke, da je treba upoštevati tudi druga tožnikova obolenja in poškodbe.
4. Namen izvedbe dokaza z izvedencem je, da se izvede, če je za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Dejstvo je, da sodišče pri težjih poškodbah nima ustreznega strokovnega znanja, zato ne more odločati po načelu poste presoje dokazov. Prakse Vrhovnega sodišča RS glede tega ni, iz sodne praske višjih sodišč(1) pa izhaja, da brez izvedenca sodišče v takšnih primerih ne more odločati.
5. Predlog je utemeljen.
6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede v izreku opredeljenega pravnega vprašanja izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo.
----
(1) Odločbe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1909/2011 in Višjega delovnega in socialnega sodišča II Psp 230/2016 in Pdp 579/2014 in VSC Cp 652/2009.