Supreme Court dismisses appeal; pensioner meets disability and registration conditions for early retirement under ZPIZ-2.

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške odgovora na revizijo tožeči stranki v znesku 368,44 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

[JEDRO]

Zakon, poleg pet let starosti in pet let pokojninske dobe ali manj, postavlja še dva kumulativna pogoja za možnost upokojitve po določbah ZPIZ-1, in sicer status invalida II. ali III. kategorije in prijavljenost na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje na dan 31. 12. 2012. Bistveno za presojo je, da je tožnica obema zakonskima pogojema zadostila.

Glede pogoja prijavljenosti je besedilo četrtega odstavka 394. člena ZPIZ-2 jasno. Zadošča že dejstvo prijave na zavodu in ne status brezposelne osebe ali zavarovanca. Prav tako za uporabo določbe četrtega odstavka 394. člena ZPIZ-2 ni pomembno dejstvo, da je bila tožnica prejemnica vdovske pokojnine in naj ne bi imela statusa brezposelne osebe oziroma statusa zavarovanke.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo tožene stranke št. 10 1056749 z dne 14. 10. 2013. Presodilo je, da tožnica izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka 394. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 in naslednji) za priznanje pravice do starostne pokojnine po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji).

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožena stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz četrtega odstavka 394. člena ZPIZ-2 in je sodišče v tem delu zmotno uporabilo materialno pravo. Ker je bila tožnici priznana pravica do vdovske pokojnine in je bilo ustavljeno izplačevanje nadomestila za invalidnost, ni imela statusa zavarovanke. Prav tako na dan 31. 12. 2012 ni bila prijavljena na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju: zavod) kot brezposelna oseba iz naslova uživanja pravic na podlagi III. kategorije invalidnosti, ampak kot oseba s stalim prebivališčem v RS, ki prejema družinsko pokojnino po predpisih RS. Kot uživalka vdovske pokojnine, ki jo je pridobila trajno, torej kot upokojenka, ni imela statusa brezposelne osebe. Nepravilna prijava na zavodu ji ne daje statusa brezposelne osebe iz naslova uživanja pravic na podlagi III. kategorije invalidnosti. Posledično ji ni zagotovljeno varstvo pričakovanih pravic kot nezaposlenemu invalidu po določbi četrtega odstavka 394. člena ZPIZ-2.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena tožnici, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Tožnica je bila z odločbo z dne 23. 4. 2008 razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, s pravico do nadomestila za invalidnost od 5. 3. 2008 dalje. Z odločbo z dne 22. 4. 2009 ji je bila priznana pravica do vdovske pokojnine, hkrati pa je bilo ustavljeno izplačevanje nadomestila za invalidnost. Ker je na podlagi prehodne določbe četrtega odstavka 394. člena ZPIZ-2 izpolnjevala pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po določbi 36. člena ZPIZ-1, ji je prvostopenjski organ tožene stranke z odločbo z dne 16. 8. 2013 priznal pravico do starostne pokojnine od 3. 9. 2013 dalje. Z izpodbijano drugostopenjsko odločbo, izdano v postopku revizije pri toženi stranki, je bila prvostopenjska odločba z dne 16. 8. 2013 spremenjena tako, da tožnica nima pravice do starostne pokojnine in se njeno izplačevanje ustavi. Razlog za spremembo odločbe je bilo stališče tožene stranke, da tožnica kot uživalka vdovske pokojnine ne more biti tudi uživalka pravic iz naslova III. kategorije invalidnosti.

8. Predmet revizijske presoje je vprašanje, ali tožnica izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka 394. člena ZPIZ-2 za varstvo pričakovanih pravic brezposelnega invalida in posledično za možnost priznanja pravice do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-1.

9. Četrti odstavek 394. člena ZPIZ-2 določa, da se invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, ki je na dan 31. decembra 2012 prijavljen pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in mu je na ta dan manjkalo za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona do pet let starosti in pet let pokojninske dobe ali manj, lahko upokoji po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, ko dopolni manjkajočo starost in pokojninsko dobo. Zakon torej (poleg pet let starosti in pet let pokojninske dobe ali manj) postavlja še dva kumulativna pogoja za možnost upokojitve po določbah ZPIZ-1, in sicer status invalida II. ali III. kategorije in prijavljenost na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje na dan 31. 12. 2012.

10. Bistveno za presojo je, da je tožnica obema zakonskima pogojema zadostila, saj je bila kot invalid III. kategorije na dan 31. 12. 2012 prijavljena na zavodu, kot oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki prejema družinsko pokojnino (čeprav je prejemala vdovsko pokojnino). Stališče tožene stranke, da bi morala biti tožnica prijavljena na zavodu izrecno kot brezposelna oseba iz naslova uživanja pravic pravic na podlagi III. kategorije invalidnosti (torej v ustrezni evidenci), ni utemeljeno. Glede pogoja prijavljenosti je besedilo četrtega odstavka 394. člena ZPIZ-2 jasno. Zadošča že dejstvo prijave na zavodu in ne status brezposelne osebe ali zavarovanca. Ni torej pomembno v kateri izmed evidenc, ki jih vodi zavod, je oseba prijavljena. Prav tako za uporabo določbe četrtega odstavka 394. člena ZPIZ-2 ni pomembno dejstvo, da je bila tožnica prejemnica vdovske pokojnine in naj ne bi imela statusa brezposelne osebe oziroma statusa zavarovanke.

11. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

12. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1). Tožnici se na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS št. 67/2008 in nadaljnji) priznajo stroški odgovora na revizijo v višini 302,00 EUR, od tega 282,00 EUR nagrade za postopek po tar. št. 3300 in 20,00 EUR materialnih stroškov po tar. št. 6002, z vključenim 22% DDV.