Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep Cst 308/2015 ECLI:SI:VSLJ:2015:CST.308.2015 AI generated

Appeal allowed: Criminal conviction bar for debt relief removed after rehabilitation erases prior judgment.

Case Number VSL sklep Cst 308/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The High Court of Slovenia overturned the first-instance court's dismissal of the debtor's appeal regarding debt relief. The debtor argued that a prior criminal conviction was irrelevant because it had been legally erased through rehabilitation, yet the lower court treated the past conviction as a permanent bar. The appellate court ruled that since the conviction was removed from the criminal record before the objection was filed, it no longer constituted a statutory obstacle under the Insolvency Act, thereby allowing the debt relief objection to be rejected.

Legislator headnote

AI generated

1. točka 399. člen ZFPPIPP; 82. člen Kazenskega zakonika: A prior criminal conviction ceases to be a bar for debt relief if the judgment is legally erased from the criminal record through rehabilitation before the objection is filed.

Keywords

AI generated
debt relief objection criminal conviction bar legal rehabilitation insolvency proceedings criminal record erasure

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor upnice Z., Ljubljana – v stečaju proti odpisu obveznosti zavrne.

II. Predlagatelj – Z. z. b. o. - v stečaju je dolžna dolžniku povrniti njegove pritožbene stroške v višini 213,03 EUR v roku 15 dni od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zamude do plačila.

[JEDRO]

Napačno je stališče, da predstavlja oviro za odpust obveznosti dejstvo, da je bil dolžnik med preizkusnim obdobjem pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje in da na obstoj te ovire ne vpliva, da je bila ob odločanju o ugovoru proti odpustu obveznosti (in ob sami vložitvi ugovora) obsodba že izbrisana iz kazenske evidence. Nedvomno je, da je institut odpusta obveznosti namenjen za tiste dolžnike, ki so se znašli v primežu prezadolženosti zaradi spleta okoliščin in ne zaradi tega, ker bi ravnali kaznivo. Na drugi strani (ne glede na morebitno zavrženost dejanj dolžnikov-obsojencev) pa je sodišče vezano na zakonske določbe o zakonski in sodni rehabilitaciji obsojencev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (red. št. 122) postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper tak sklep se je pritožil dolžnik (red. št. 127) iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ter predlagal, da sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in ugovor zoper odpust obveznosti zavrne. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Določba 1. točke 399. člena ZFPPIPP določa, da odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil s sklepom z dne 19. 4. 2011 (redna št. 15) začet postopek odpusta obveznosti proti stečajnemu dolžniku. Zadnji dan preizkusnega obdobja je bil določen 19. 4. 2016. Iz navedenega sklepa izhaja, da pri dolžniku niso obstajale ovire za odpust obveznosti, saj je iz potrdila Ministrstva za pravosodje z dne 12. 4. 2011 (red. št. 13) razvidno, da ni obsojen za kazniva dejanja iz 399. člena ZFPPIPP). Dne 27. 2. 2015 je upnica Z. – v stečaju vložila ugovor zoper sklep o odpustu obveznosti (red. št. 109). V njem je navedla, da je bil dolžnik med postopkom osebnega stečaja pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja proti premoženju in sicer s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru z dne 25. 10. 2010, ki je postala pravnomočna dne 2. 6. 2011. Navedla je, da je bil v času odločanja postopka osebnega stečaja dolžnik v kazenskem postopku, v nadaljevanju po izdaji o sklepa o odpustu obveznosti pa tudi pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju.

6. Na takšen ugovor je odgovoril dolžnik in navedel, da je bila citirana pravnomočna sodba na dan ugovora dolžnika 27. 2. 2015 izbrisana iz kazenske evidence. Skladno z določbo 82. člena Kazenskega zakonika predstavlja izbris obsodbe zakonsko rehabilitacijo obsojenega in s tem prenehajo vse njene pravne posledice, obsojenec pa velja za neobsojenega. Glede na navedeno je menil, da sodišče tega dejstva, da je bil obsojen, ne sme upoštevati pri odločanju o ugovoru. Sodišče prve stopnje je pridobilo izpisek iz kazenske evidence z dne 2. 3. 2015 (redna št. 113), iz katerega izhaja, da dolžnik ni obsojen za kazniva dejanja v skladu s 399. členom ZFPPIPP. Po opravljenem naroku je sodišče prve stopnje odločilo, da se postopek odpusta obveznosti ustavi.

7. Takšna odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna. Napačno je stališče, da predstavlja oviro za odpust obveznosti dejstvo, da je bil dolžnik med preizkusnim obdobjem pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje in da na obstoj ter ovire ne vpliva, da je bila ob odločanju o ugovoru proti odpustu obveznosti (in ob sami vložitvi ugovora) obsodba že izbrisana iz kazenske evidence. Nedvomno je, da je institut odpusta obveznosti namenjen za tiste dolžnike, ki so se znašli v primežu prezadolženosti zaradi spleta okoliščin in ne zaradi tega, ker bi ravnali kaznivo ter je iz tega razloga zakonodajalec sprejel določbo 1. točke 339. člena ZFPPIPP, ki določa, da je obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo ovira za odpust obveznosti in dolžniki, ki so ravnali protizakonito (niti ne nujno v vzročni zvezi s posledično prezadolženostjo) ne more biti deležni tovrstne pravne dobrote. Na drugi strani (ne glede na morebitno zavrženost dejanj dolžnikov-obsojencev) pa je sodišče vezano na zakonske določbe o zakonski in sodni rehabilitaciji obsojencev. V primeru, da bi bil namen zakonodajalca, da se v preizkusno obdobje pred odpustom obveznosti ne všteva čas, ko pravnomočna obsodba še ni izbrisana, bi to v zakon moral izrecno zapisati. Prvostopno sodišče je z razlago določbe 1. točke 399. člena ZFPPIPP, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, prekoračilo domet norme, saj brez izrecne zakonske podlage o (ne)vštevanju časa obsodbe pred zakonsko rehabilitacijo v preizkusno dobo, izbrisane obsodbe ni mogoče šteti kot oviro za odpust obveznosti. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno sledilo pritožbi in odločilo, da se izpodbijani sklep razveljavi in spremeni tako, da se ugovor zoper odpust obveznosti zavrne (3. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

8. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

9. Za vložitev pritožbe je pooblaščenec dolžnika priglasil nagrado v višini 165 točk, plačano sodno takso za pritožbo v višini 20,50 EUR, 22 % DDV in 20 EUR materialnih stroškov. Ker je pritožnik s pritožbo uspel, mu gredo pritožbeni stroški v skupni višini 213,03 EUR. Pritožbeno sodišče jih je priznalo, ker je bila priglašena višina v določenih okvirih odvetniške tarife, ki je veljala v času, ko se je pričel postopek na prvi stopnji. Od priznane nagrade in stroškov pa gredo pritožniku v primeru morebitne zamude pri plačilu tudi zamudne obresti.