Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba II Cp 1697/2015 ECLI:SI:VSLJ:2015:II.CP.1697.2015 AI generated

Appeal dismissed; claimant liable for medical costs due to lack of mandatory health insurance at time of procedure.

Case Number VSL sodba II Cp 1697/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal dismissed the appeal against a first-instance judgment ordering the claimant to pay medical expenses totaling over 500 EUR. The claimant argued that the bill was excessive and questioned the billing code, noting that some treatments were covered by insurance while others were not. The court rejected these arguments, ruling that the claimant had no mandatory health insurance coverage during the specific procedures performed and thus bore the full cost.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o zdravstvenem zavarovanju; Zakon o pravdnem postopku: In the absence of mandatory health insurance coverage at the time of a medical intervention, the patient is personally liable for the costs of the procedure.

Keywords

AI generated
mandatory health insurance medical expense liability small value dispute appeal procedure healthcare billing

Cited Legislation

AI generated
443. člen Zakona o pravdnem postopku
339. člen Zakona o pravdnem postopku
458. člen Zakona o pravdnem postopku
337. člen Zakona o pravdnem postopku
353. člen Zakona o pravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V času oprave zdravstvenega posega toženka ni bila obvezno zdravstveno zavarovana, zaradi česar je dolžna sama kriti stroške opravljenega posega.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v veljavi vzdržalo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 160321/2012 z dne 24.10.2012, s katerim je toženi stranki naložena obveznost plačila glavnice 519,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Pritožuje se tožena stranka. Graja ugotovitev, da višini uveljavljane terjatve ni ugovarjala. Navaja, da je bila sprejeta urgentno in po posegu še istega dne odpuščena, zato je zaračunana terjatev previsoka. Sprašuje se, po katerem ceniku je bila zaračunana. Navaja, da ni nikoli ležala v Kliničnem centru, ampak vseskozi na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Zaradi rakastega obolenja je bila opravljena operacija, nato pa v razmaku dvakrat po teden dni kemo, nato pa kontrole na 4 mesece. Zdravstvene storitve so bile poravnane iz obveznega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Poravnana je bila oz. bi vsaj morala biti tudi terjatev tožeče stranke za en slab dan bolnišničnega zdravljenja. Ker vzporedno poteka tudi postopek z zavarovalnico A., se ne ve kdo pije in kdo plača. Nelogično je, da se toženko bremeni za plačilo v obeh primerih.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Ponavlja trditev, da na dan opravljenih storitev (11.4.2011 in 19.4.2011) toženka ni imela urejenega zdravstvenega zavarovanja.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor je spor majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR – prvi odstavek 443. čl. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. V sporu majhne vrednosti izdana sodba se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. čl. ZPP). Tako je bila pritožnica s pravnim poukom tudi poučena. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. čl. ZPP niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

6. S pojasnilom, da je bila na zdravljenju pri tožeči stranki le en dan, tožena stranka ni ugovarjala višini zahtevka, ampak zgolj pojasnila okoliščine v zvezi z zdravljenjem. S pritožbeno navedbo, da višina terjatve ni ustrezna opravljenemu posegu in s problematiziranjem cenika, po katerem je bila storitev zaračunana, pa tožena stranka ugovarja tudi višini zahtevka. Gre za pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati, ker pritožnica ni pojasnila razloga za izpostavljanje novih spornih dejstev šele v pritožbenem postopku (prvi odstavek 337. čl. ZPP).

7. V nasprotju z razlogi sodbe se pritožnica sklicuje na „lažne in nepreverjene informacije o hospitalizaciji“. Ker sodišče prve stopnje odločitve ni utemeljevalo s toženkino hospitalizacijo, ampak z izvedenimi zdravstvenimi storitvami, je pritožba v tem delu nerazumljiva.

8. Dejstvo, da so bile poravnane na Onkološkem inštitutu v Ljubljani opravljene storitve, ne dokazuje, da je zdravstvena zavarovalnica poravnala tudi terjatev tožeče stranke. Toženka sama je potrdila, da je bila s strani delavcev tožeče stranke opozorjena, da nima urejenega zdravstvenega zavarovanja in da ga je začela urejati. Pri kasneje izvedenem zdravstvenem posegu v Ljubljani je bilo zavarovanje torej lahko urejeno; v času, ko je zdravstvene storitve toženki nudila tožeča stranka, pa še ne. Dokazov, ki bi dokazovali nasprotno, tožena stranka ni predložila.

9. Že sodišče prve stopnje je pojasnilo, da v pravdnem postopku P 49/2012 zdravstvena zavarovalnica od toženke uveljavlja neplačane premije za čas od 3.11.2008 do 1.4.2010; ne za obdobje, v katerem je bila izvedena obravnavana zdravstvena storitev (11.4.2011 in 19.4.2011). Podatki pravdnega spisa zato ne izkazujejo dejstva, da je bila tožnica zavarovana v aprilu 2011.

10. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Sodnica posameznica odloča na podlagi petega odstavka 458. čl. ZPP.