Appeal dismissed; statutory fee reduction applies only to criminal proceedings, not civil mental health intake cases.
Legislator summary
AI generatedThe High Court of Ljubljana dismissed the lawyer's appeal against a first-instance ruling that halved their fees for representing a person in a civil mental health intake proceeding without consent. The lawyer argued that such representation should be treated as temporary agency work, warranting full fees, while the opposing party contended the law explicitly limits fee reductions to criminal proceedings. The court rejected this distinction, ruling that the statutory provision reducing fees for mandatory representation applies broadly to all civil proceedings, not just criminal ones, and that the Administrative Board's interpretation was legally insufficient.
Legislator headnote
AI generated5th paragraph 17th section of the Lawyers Act; 1st paragraph 83rd section of the Civil Procedure Act: The statutory reduction of lawyer fees for mandatory representation applies to all civil proceedings, not exclusively criminal ones, and the Administrative Board lacks authority to interpret fee-reduction provisions.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Zastopanja oseb, ki so v postopku sprejema osebe na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve, ne gre enačiti z institutom začasnega zastopništva, za katerega Odvetniška tarifa in Zakon o odvetništvu ne predvidevata znižanja tarife za polovico. Začasni zastopnik ima v postopku, za katerega je postavljen, vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika. Slednji ima v pravdi enak položaj, kot bi ga imela procesno sposobna stranka. Položaja zakonitega zastopnika in stranke sta torej izenačena, zato mora tudi stroške postavitve začasnega zastopnika založiti tožeča stranka in se načeloma ne pokrijejo iz državnega proračuna.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odvetnici B. priznalo stroške zastopanja v višini 68,54 EUR (I. točka izreka), predlog za odmero stroškov v višini 108,52 EUR je zavrnilo (III. točka izreka) ter sklenilo, da se plačilo izvede na podlagi E računa odvetnice iz sredstev sodišča (II. točka izreka).
2. Zoper III. točko izreka sklepa je vložila pritožbo odvetnica B. s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da ji prizna nagrado in stroške v polni višini 112,36 EUR (244,8 točk) oziroma vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje s stroškovno posledico. Sodišče prve stopnje napačno priznalo nagrado in stroške le v polovičnem znesku. Zastopanje oseb, ki so v postopku sprejema osebe na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve je potrebno enačiti z začasnim zastopništvom, za katerega Odvetniška tarifa in Zakon o odvetništvu ne predvidevata znižanje tarife za polovico. Sklicuje se na sklep upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije, ki ga je upravni odbor sprejel na seji dne 10. 2. 2015, ko je sklenil, da so odvetniki v okviru zastopanja po uradni dolžnosti po ZDZdr upravičeni do celotne nagrade po veljavni Odvetniški tarifi. Iz gradiva Ministrstva za pravosodje št. 007-328/2014 z dne 28. 11. 2014 je jasno razvidno, da je bil namen predlagatelja Zakona o dopolnitvah zakona o odvetništvu zmanjšati znesek nagrade za polovico, ki bi odvetniku pripadal po Odvetniški tarifi, le v okviru zastopanja po uradni dolžnosti v kazenskih postopkih. Navedeno izhaja tudi iz zapisa tretje nujne seje odbora za pravosodje z dne 10. 12. 2014 ter iz zapisa tretje redne seje državnega zbora RS z dne 17. 12. 2014. Izpostavlja, da je predlagatelj Zakona z novelo ZOdvD želel omejiti učinke nove Odvetniške tarife (ki zmanjšanja plačila za zastopanje po uradni dolžnosti in Bpp ne ureja), saj je ZOdvT tovrstno zastopanje nagrajeval po posebni, nižji tarifi. Ob tem pa ne gre spregledati, da so bili po ZOdvT odvetniki upravičeni do nagrade za zastopanje po uradni dolžnosti po ZDZdr v polni vrednosti in ne po nižji tarifi. Po mnenju pritožnice je sklep v izpodbijanem delu potrebno razveljaviti tudi iz razloga, ker izdaja sklepa temelji na členih zakona, ki so v nasprotju z ustavo. V zvezi z ustavnimi kršitvami se pritožnica v celoti sklicuje na že vloženo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o odvetništvu, ki jo je Odvetniška zbornica Slovenije na Ustavno sodišče RS vložila v januarju 2015.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sklicevanje pritožnice na navedbe, dane v pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o odvetništvu, ki jo je Odvetniška zbornica Slovenije na Ustavno sodišče RS vložila v januarju 2015 ni upoštevno, saj je pritožba samostojno pravno sredstvo, v kateri mora pritožnik opredeljeno navesti razloge in jih tudi vsebinsko utemeljiti.
5. Po 5. točki 17. člena Zakona o odvetništvu je odvetnik, ki je postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.
6. Zmotno je pritožbeno stališče, da citirani peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu velja le za odvetnike, ki po uradni dolžnosti zastopajo osebe v kazenskih postopkih. Jezikovna razlaga te določbe takšne podlage ne daje. Postavitev odvetnika po uradni dolžnosti ni predvidena le v kazenskem, temveč tudi v drugih postopkih, med drugim tudi v ZDZdr (drugi odstavek 42. člena ZDZdr).
7. Tudi zakonodajno gradivo predloga Zakon o dopolnitvi zakona o odvetništvu, na katerega se v pritožbi sklicuje pritožnica, ne nudi podlage za drugačen zaključek. Iz navedenega zakonodajnega gradiva izhaja, da je bil namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila za odvetnike, ki so plačani iz državnega proračuna (zaradi nujnih varčevalnih ukrepov države) omejitev javno finančnih učinkov nove Odvetniške tarife.(1)
8. Že v osnovi je zmotno pritožbeno stališče, da je zastopanje oseb, ki so v postopku sprejema osebe na zaslišanje pod posebnim nadzorom brez privolitve, potrebno enačiti z inštitutom začasnega zastopništva, za katerega Odvetniška tarifa in Zakon o odvetništvu ne predvidevata znižanje tarife za polovico. Začasni zastopnik ima v postopku, za katerega je postavljen, vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika (1. odstavek 83. člena ZPP). Zakoniti zastopnik ima v pravdi enak položaj, kot bi ga imela procesno sposobna stranka. Položaja zakonitega zastopnika in stranke sta torej izenačena, zato mora tudi stroške postavitve začasnega zastopnika založiti tožeča stranka in se načeloma ne pokrijejo iz državnega proračuna.
9. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da sodišče ni dolžno upoštevati razlage Upravnega odbora Odvetniške zbornice, saj je na podlagi prvega odstavka 19. člena Zakona o odvetništvu upravni odbor upravičen dajati le pojasnila in (obvezne) razlage uporabe Odvetniške tarife, medtem ko je določba, ki ureja znižanje nagrade določena v zakonu, za razlago katerega pa Upravni odbor Odvetniške zbornice ni pristojen.(2)
10. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
11. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povračila pritožbenih stroškov (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.
Op. št. (1): Poročevalec državnega zbora RS z dne 4. 12. 2014.
Op. št. (2): Sklep VSL II Cp 834/2015 z dne 26. 3. 2015.