Appeal dismissed; inheritance court order to transfer heir to separate property is valid without detailed facts.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev dediča na pravdo zadostuje dedičeva zahteva, da se določen del zapustnikovega premoženja izloči iz zapuščine iz razloga po 1. odstavku 32. člena ZD, ne da bi pri tem navajal dejstva za potrditev njegove zahteve.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za 30 dni oziroma do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, v kolikor bo v tem roku vložena ustrezna tožba, prekinilo ta zapuščinski postopek in dediča B. Č. in N. K. napotilo na pravdo zoper dedinjo L. R. s tožbo na ugotovitev, da v zapuščino po pokojnem S. I. Ć. ne sodi solastni del ½ nepremičnine parcele št. 1252/4 k. o. X, pri čemer sta dediča dolžna tožbo vložiti v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa.

2. Zoper sklep se je v roku pritožila dedinja L. R. iz razloga napačne uporabe materialnega prava, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje. Navaja, da dedinja N. K. ni zatrjevala kakršnegakoli zahtevka v smislu 32. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) in zakaj bi torej ona morala biti napotena na pravdo. Izločitveni zahtevek dediča B. Č. pa je v nasprotju z zakonom. Po prvem odstavku 32. člena ZD lahko tak izločitveni zahtevek postavi le potomec, ki je živel skupaj z zapustnikom. Dedič B. Č. ne zatrjuje, da je živel skupaj z zapustnikom, ampak trdi le, da je investiral v zapustnikovo nepremičnino. Ker torej ne gre za dedno pravni zahtevek, ni razloga, da bi sodišče prekinjalo ta zapuščinski postopek. Poleg tega izločitveni zahtevek dediča B. Č. predstavlja celotno nepremično zapuščino zapustnika, tak izločitveni zahtevek pa je nelogičen, saj se po 32. členu ZD izloči le tisti del, ki ustreza dedičevemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. Torej bi moralo nekaj premoženja vendarle še ostati zapustniku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V kolikor pritožnica v pritožbi opozarja, da dedinja N. K. ni zatrjevala zahtevka v smislu 32. člena ZD in temu posledično oporeka odločitvi o njeni napotitvi na pravdo, je pojasniti, da se s takšnimi pritožbenimi navedbami pritožnica pritožuje v korist dedinje N. K. Ker za takšno pritožbo nima pravnega interesa, je v tem delu njena pritožba neupoštevna in se pritožbeno sodišče o njej ne opredeljuje.

5. Da dedič B. Č. zahteva izločitev iz zapustnikovega premoženja po prvem odstavku 32. člena ZD, je ta to izrecno navedel v svoji pisni vlogi z dne 15. 12. 2014. Pri takšni zahtevi ni potrebno navajati dejstev, na podlagi katerih dedič zahteva izločitev, ampak mora sodišče zapuščinski postopek prekiniti že na podlagi neobrazložene zahteve, dejstva, na podlagi katerih zahteva izločitev, pa se ugotavljajo v pravdi, v kateri se odloča o utemeljenosti zahtevka za izločitev. Torej je sodišče prve stopnje moralo izdati izpodbijani sklep o prekinitvi postopka z napotitvijo na pravdo, čeprav dedič B. Č. za izločitev iz zapustnikovega premoženja ni zatrjeval skupnega bivanja z zapustnikom kot enega od pogojev za izločitev, kar enako velja za dejstvo, da dedič B. Č. zahteva izločitev vsega nepremičnega premoženja zapustnika, ker se tudi o obsegu izločitve odloča v pravdi na podlagi tožbenega zahtevka.

6. Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo dedinje L. R. kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).