Court allows appeal against first instance dismissal, ruling failure to correct defendant's name violated procedural law.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal, quashing the first-instance judgment and remanding the case for a new trial. The plaintiff had corrected the defendant's address in the land registry but failed to notify the court, leading the lower court to serve the claim on the wrong person. The court held that the first-instance judge violated procedural law by refusing to allow the plaintiff to correct the defendant's name, a duty the judge was obligated to facilitate. Consequently, the judgment was overturned to ensure the claim is properly served on the correct defendant.
Legislator headnote
AI generatedArticle 108 of the Civil Procedure Act; Article 339 of the Civil Procedure Act: The court must not only permit but also urge a party to correct an unclear or incomplete claim, and failure to do so constitutes a procedural violation affecting the outcome.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbama se ugodi in se sodba ter sklep razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. O stroških postopka bo odločeno s končno odločbo.
[JEDRO]
S tem, ko sodišče prve stopnje ni dopustilo poprave tožbe, je kršilo je 108. člen ZPP. To določilo sodišču nalaga – ne samo, da popravo nerazumljive in nepopolne tožbe dopusti – ampak celo, da stranko k taki popravi pozove.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 37.000,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka) in zavrglo nasprotno tožbo (II. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje.
2. Pritožuje se tožnik (in po nasprotni tožbi toženec) M. K. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev I. in III. točke izreka in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da je tožba vložena zoper M. J., rojenega 001, ki je vpisan v zemljiško knjigo z naslovom bivališča C. Na to osebo je bil pred pravdo naslovljen zahtevek za plačilo odškodnine. Prejemnik, zastopan po odvetniku, ki toženca zastopa v tej pravdi, je zahtevek zavrnil z utemeljitvijo, da je bila škoda nepredvidljiva in da je stranka „flek“ na stropu njenega stanovanja opazila. Tožeča stranka zato v sodnem postopku ni imela razloga za dvom, da komunicira z dejanskim lastnikom nepremičnine in je menila, da gre v zemljiški knjigi pri zapisu rojstnega datuma za pomoto. M. K. je bil zaveden, ker v odgovoru na poziv pred pravdo naslov odvetnikovega klienta ni bil naveden, v odgovoru na tožbo pa toženec ni posredoval podatka, da je lastnik stanovanja št. z ID znakom 000 njegov oče z istim imenom in priimkom, kot ju ima sam. Tožeča stranka se je šele na naroku, ko je sodišče prebralo podatke iz centralnega registra prebivalstva za osebi M. J., roj. 001 in M.J., roj. 002, seznanila z dejstvom, da gre za dve osebi in da niso točni zemljiškoknjižni podatki o naslovu lastnika navedene nepremičnine. Nemudoma je tožbo popravila tako, da je navedla toženčev naslov B. Opozarja na pravno teorijo, ki tako situacijo označuje za spor o identiteti, ki ga mora sodišče razčistiti. Ugotavlja, da je bila tožba vročena nepravi osebi in se je postopka udeleževal nekdo, ki ni stranka postopka. Ta kršitev je vplivala na zakonitost sodbe, podana pa je tudi absolutna bistvena kršitev postopka. Navaja, da se je zanesla na zemljiškoknjižne podatke o lastniku nepremičnine z ID znakom 000.
3. M. J., roj. 002 je na pritožbo odgovoril. Šteje se za toženo stranko in opozarja, da ne gre za spor o identiteti, saj je bila tožba vročena osebi, ki je bila označena kot tožena stranka. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.
4. Zoper II. in III. točko izreka se pritožuje M. J., roj. 002. Predlaga spremembo odločbe tako, da se zahtevku iz nasprotne tožbe ugodi in da se mu povrnejo pravdni stroški. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. ZPP predvidene pritožbene razloge. Na prvostopenjsko sodišče naslavlja očitek, da je stroškovni del odločitve neobrazložen. Meni, da bi stroške moral nositi tožnik, ki z zahtevkom ni uspel. Nasprotna tožba je obrambno sredstvo zoper napad tožeče stranke, ki je očitno neupravičeno zahtevala plačilo odškodnine. Sodišče ni upoštevalo, da pravni interes toženca za ugotovitveni zahtevek ni odpadel. Sklicuje se na pravno teorijo in meni, da je tožena stranka v negotovosti glede pravnega razmerja in da je nasprotna tožba ustrezno sredstvo za odpravo te negotovosti. Ne drži torej ugotovitev sodišča prve stopnje, da je zaradi zavrnitve tožbe odpadel pravni interes za izdajo ugotovitvene sodbe po nasprotni tožbi.
5. M. K. je na pritožbo M. J., roj. 002 odgovoril. Meni, da je nasprotna tožba utemeljeno zavržena, ker se njen ugotovitveni zahtevek ujema z dajatvenim zahtevkom iz tožbe. Predlaga zavrnitev tožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka
6. Pritožbi sta utemeljeni.
7. Tožnik M. K. je na naroku dne 19.12.2014 označbo tožene stranke spremenil s popravo toženčevega naslova tako, da se le-ta ne glasi več C., kakor je lastnik stanovanja z ID znakom 000 vpisan v zemljiški knjigi, ampak se toženčev naslov glasi: B. Iz tožbe je razvidno, da je vložena zoper zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine z ID znakom 000 in takoj, ko se je izkristaliziralo, da le-ta ne živi na naslovu, ki je vpisan v zemljiški knjigi, je tožeča stranka naslov tožene stranke spremenila. Sodišče prve stopnje, ki kljub temu, da je iz tožbe razvidno, da je tožen zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine z ID znakom 000, poprave tožbe ni dopustilo, je kršilo je 108. čl. ZPP. To določilo sodišču nalaga – ne samo, da popravo nerazumljive in nepopolne tožbe dopusti – ampak celo, da stranko k taki popravi pozove.
8. Ker sodišče poprave tožbe, kakor jo je tožnik M. K. podal na naroku, ni upoštevalo, je bila storjena kršitev postopka, ki je vplivala na izid postopka (prvi odstavek 339. čl. ZPP). I. in posledično III. točko izreka, ki ju izpodbija M. K., je treba razveljaviti, da bo po spremembi naslova tožene stranke tožba vročena v odgovor pravemu tožencu (354. čl. ZPP).
9. Nasprotno tožbo je vložil M. J., roj. 002, stanujoč C., ki ni lastnik nepremičnine z ID znakom 000 in torej ni toženec. Ker je pogoj za združitev pravd, da tečejo med istimi osebami (prvi odstavek 300 čl. ZPP), kar v obravnavni zadevi ni podano, je treba tudi odločitev o nasprotni tožbi razveljaviti. Ko bo sodišče prve stopnje upoštevalo, da je M. K. označbo toženca spremenil, bo moralo preveriti, ali spor po tožbi in nasprotni tožbi teče med istimi osebami. Ker to ni bilo storjeno, je preuranjena ugotovitev, da M. J., roj. 002 zaradi zavrnitve tožbe nima pravnega interesa za nasprotno tožbo o neobstoju pravice terjati odškodnino od M. J. Ker je tudi pritožba M. J., roj. 002 utemeljena, je tudi II. točka izreka razveljavljena (354. čl. ZPP).
10. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo, ko bo znan uspeh strank v postopku (tretji odstavek 165. čl. ZPP).