Appeal allowed; court voids first-instance detention extension due to failure to notify defendant of prosecutor's request.

Pritožbi zagovornika obdolženega F.M. se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

[JEDRO]

Seznanitev s predlogom državnega tožilca za podaljšanje pripora in pomen odgovora na predlog.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje 23. 6. 2015 po drugem odstavku 205. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obdolženemu F.M. za mesec dni podaljšalo pripor, odrejen iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 20. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). To je bilo strojeno s sklepom I Ks 18340/2015.

2. Zoper sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in pripor odpravi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Strinjati se je s pritožnikom, da ugotovitev sodišča prve stopnje o nepodani izjavi na predlog okrajne državne tožilke za podaljšanje pripora ni pravilna. Drži le za obdolženega, ne pa tudi za pritožnika, ki je po podatkih spisa (l. št. 1714) navedeno izjavo poslal po telefaksu 19. 6. 2015. Izjava je bila po ustreznem zapisu na vlogi, kot tudi sicer poslana pravočasno ter nato 22. 6. 2015 posredovana sodišču prve stopnje, ki je 23. 6. 2015 z zgornjo ugotovitvijo odločilo. Čeprav pri ugotovitvi ne gre za ničesar odločilnega, je v s tem dejansko nastopil položaj kot da predlog okrajne državne tožilke obdolženemu in pritožniku ne bi bil poslan, zaradi česar se o predlogu ne bi mogla izjaviti na način, da bi s svojimi razlogi vplivala na odločitev sodišča, ki obdolženca neposredno zadeva.

5. Do nedavnega je bilo takšno ravnanje obravnavano kot bistvena kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, ki jo pritožnik izrecno uveljavlja, s tem da bi morala biti vzročna zveza med kršitvijo in vsebinsko ali pravno nepravilnostjo sklepa neposredno izkazana. Vendar je od sklepa Vrhovnega sodišča XI Ips 59860/2012 z dne 13. 11. 2014 strogost zadnjega - zakonskega standarda, če že ne odpravljena, potem pa vsaj omiljena z osredotočanjem na pravico do poštenega sojenja kot je opredeljeno v 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) s protokoli in na enako varstvo pravic iz 22. člena Ustave, ki po praksi Ustavnega in Vrhovnega sodišča zahtevata, da mora imeti posameznik v postopkih dejansko možnost vpliva na odločitev sodišča.

6. Ker te obdolženi po zgornjem ni imel, se je pritožbeno sodišče strinjalo s smiselno enakimi pritožbenimi prizadevanji ter napadeni sklep skladno s pooblastilom iz tretjega odstavka 402. člena ZKP razveljavilo, vendar pripora ni odpravilo, ker se s preostalima dvema pritožbenima razlogoma zaradi narave ugotovljene kršitve ni moglo ukvarjati.

7. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje preizkusilo predlog okrajne državne tožilke za podaljšanje pripora tako, da se bo vsebinsko opredelilo še do pritožnikovih navedb iz odgovora na predlog ter nato z upoštevanjem razlogov ene in druge strani o predlogu znova odločilo.