Supreme Court allows review to examine if a verbal contract with a municipality is void under the Public Finance Act.

Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve glede uporabe 50. člena Zakona o javnih financah v zvezi z vprašanjem ničnosti ustne pogodbe.

[JEDRO]

Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve glede uporabe 50. člena Zakona o javnih financah v zvezi z vprašanjem ničnosti ustne pogodbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo zneska 6.550,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od zneska 4.800,00 EUR od dne 22.11.2009 do plačila ter od zneska 1.750,00 EUR od 5. 3. 2012 dalje do plačila. Odločilo je, da je tožnik dolžan povrniti toženki njene stroške pravdnega postopka. Presodilo je, da tožnik ni dokazal, da je s toženkinim zakonitim zastopnikom sklenil pogodbo o delu. Ni dokazal, da je bil z županom ustno dogovorjen za obširno svetovanje na področjih, na katerih je to zatrjeval. Dodatno je navedlo, da tudi če bi tožnik sicer izkazal sklenjeno ustno pogodbo, bi ta bila nična, saj bi glede na 50. člen Zakona o javnih financah (v nadaljevanju ZJF) morala biti sklenjena v pisni obliki. Tožnik tudi ni dokazal koristnosti izvajanja aktivnosti za toženko oziroma da bi bila toženka glede na 190. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) obogatena.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremenilo tako, da je stroške postopka znižalo za 395,56 EUR (na 1.152,56 EUR). V preostalem pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da je tožnik dolžan povrniti toženki njene stroške pritožbenega postopka. Pritrdilo je stališču sodišča prve stopnje, da toženka ni bila obogatena ter o nujni pisni obliki pogodbe, s katero se kot ena od strank zavezuje občina kot uporabnik javnih sredstev glede na 50. člen ZJF in 51. člen OZ. Zato je kot neupoštevna štelo vsa pritožbena izvajanja o ustno sklenjeni pogodbi.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložil tožnik. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih, glede katerih uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, in sicer: „Ali je veljavna ustna pogodba, ki jo sklene neposredni proračunski uporabnik, glede na določilo 50. člena ZJF, ki določa, da neposredni proračunski uporabniki obveznosti sprejemajo s pisno pogodbo, razen če ni z zakonom drugače določeno, oziroma ali je v 50. členu ZJF pisna oblika pogodbe, ki jo sklepa proračunski uporabnik, konstitutivnega pomena za veljavnost pogodbe ali pa je smisel 50. člena ZJF v tem, da se evidentira obveznosti, ki bremenijo proračunske uporabnike oziroma proračun, in da je podana možnost naknadne kontrole (revizije) teh postavk, zato bi imela kršitev določbe 50. člen ZJF posledice kvečjemu na upravnem področju, na veljavnost pogodb pa ne vpliva?“ Sklicuje se na sodbi Vrhovnega sodišča II Ips 289/2007 in III Ips 36/2013 in navaja, da obličnost pogodbe po 50. členu ZJF ni predpisana kot pogoj za veljavnost pogodbe.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, izpostavljenega v tožnikovem predlogu in opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in je zato revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).