Supreme Court allows review on whether a new house construction resets or preserves an existing easement's 20-year acquisition period.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia permitted a review of the lower court's dismissal of an easement claim regarding access to a property. The plaintiffs argued that their ancestors had used a path for over a century and that building a house in 1993 should not have reset the 20-year prescription period required for an easement. The court agreed that this specific legal question regarding the continuity of the easement after construction meets the threshold for appellate review.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku, 367.a odst. 1; 367.c odst. 3: A review is admissible when the Supreme Court determines that the lower court's decision on whether a new building resets or preserves an existing easement's acquisition period involves a significant legal issue requiring uniform interpretation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali z izgradnjo hiše na zemljišču, do katerega sta imela tožnika in njuni pravni predniki že prej nemoten dostop prek služečega zemljišča, pretežno peš in z vpregami ter po potrebi z avtomobili in kmetijsko mehanizacijo, dvajsetletna priposestvovalna doba za nastanek služnostne pravice (za prehod prek služečega zemljišča) začne ponovno teči, ali pa se predhodno pridobljena služnostna pravica ohrani tudi po izgradnji hiše (vsaj v predhodno pridobljenem obsegu).“
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja ali z izgradnjo hiše na zemljišču, do katerega sta imela tožnika in njuni pravni predniki že prej nemoten dostop prek služečega zemljišča, pretežno peš in z vpregami ter po potrebi z avtomobili in kmetijsko mehanizacijo, dvajsetletna priposestvovalna doba za nastanek služnostne pravice (za prehod prek služečega zemljišča) začne ponovno teči, ali pa se predhodno pridobljena služnostna pravica ohrani tudi po izgradnji hiše (vsaj v predhodno pridobljenem obsegu).
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev obstoja služnostne pravice hoje in voženj z osebnimi avtomobili in kmetijsko mehanizacijo po obstoječi poti v breme vsakokratnega lastnika služeče nepremičnine, in sicer po 2 m širokem pasu vzdolž zahodnega dela te parcele. Zavrnilo je tudi zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ter zahtevek, naj toženca prenehata z oviranjem izvrševanja služnosti. Zahtevki so bili zavrnjeni, ker je sodišče štelo, da je priposestvovanje začelo teči šele leta 1993, ko sta tožnika zgradila hišo, ter do leta 2011 priposestvovalna doba še ni potekla.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in takšno sodbo potrdilo.
3. Tožnika vlagata predlog za dopustitev revizije glede naslednjega vprašanja:
„Ali z izgradnjo hiše na zemljišču, na katerega sta imela tožnika in njuni pravni predniki že prej več kot sto let nemoten dostop preko služečega zemljišča, pretežno peš in z vpregami ter po potrebi z avtomobili in kmetijsko mehanizacijo, dvajsetletna priposestvovalna doba za nastanek služnostne pravice (za prehod preko služečega zemljišča) začne ponovno teči, ali pa se predhodno pridobljena služnostna pravica ohrani tudi po izgradnji hiše (vsaj v predhodno pridobljenem obsegu)“.
4. Trdita, da se je sporna pot uporabljala več kot sto let za hojo, z vpregami, z avtomobili in kmetijsko mehanizacijo. Nato sta tožnika - po ugotovitvah sodišča v letu 1993 (po njunih trditvah pa že prej) - zgradila hišo ter to pot še naprej uporabljala za svoje potrebe. Po sodbah nižjih sodišč pa sta ostala brez vsakršnega dostopa po tej poti. Menita, da bi morala služnost obstati vsaj v obsegu, kot se je izvrševala že pred letom 1993.
5. V nadaljevanju uveljavljata še kršitev 22. člena Ustave, ker sodišče ni razodelo svojega stališča, da je izgradnja hiše v letu 1993 pravno pomembno dejstvo, zaradi česar se do tega vprašanja tudi nista mogla ustrezno opredeliti. Vendar glede te kršitve predlagatelja nista izoblikovala vprašanja, glede katerega naj se revizija dopusti.
6. Predlog je utemeljen.
7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede v izreku navedenega pravnega vprašanja izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo.