Supreme Court allows review of appeal court's assessment of its binding nature on administrative proceedings decision.

Revizija se dopusti glede pravilnosti presoje pritožbenega sodišča o vezanosti pravdnega sodišča na odločitev v upravnem postopku.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede pravilnosti presoje pritožbenega sodišča o vezanosti pravdnega sodišča na odločitev v upravnem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta tožnika vsak do 1/2 (so)lastnika parc. št. 345/3 k. o. ..., ki je sedaj vpisana na ime toženke, ki je dolžna to priznati in izstaviti listino za zemljiškoknjižni prenos navedene nepremičnine na ime tožnikov za vsakega 1/2 in dovoliti bremen prost vpis in vknjižbo navedene parcele na ime tožnikov za vsakega do 1/2, ker bo sicer takšno listino nadomestila sodba.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije in predlagal, da sodišče dopusti revizijo glede spornih pravnih vprašanj, glede katerih sodne prakse ni, in sicer:

1) ali je pritožbeno sodišče bistveno kršilo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), s tem ko je napačno povzelo trditveno in pravno podlago tožbenega zahtevka, ki jo je pravilno povzelo prvostopenjsko sodišče, in odločilo mimo podlage primarnega tožbenega zahtevka;

2) ali Geodetska uprava RS (v nadaljevanju GURS) lahko izdaja odločbe o lastništvu na nepremičninah oziroma ali ni lastništvo izključno v domeni sodišča in zemljiške knjige, do spremembe lastništva pa lahko pride le na podlagi sodnega postopka in je zato mogoče spor rešiti izključno v sodnem postopku;

3) ali se pritožbeno sodišče pri svoji odločitvi utemeljeno sklicuje na judikat Vrhovnega sodišča II Ips 662/2009 glede na dejstvo, da ne obravnava enakega ali podobnega dejanskega stanja, kot je obravnavano v predmetni zadevi;

4) ali je bila tožnikoma kršena pravica do pravnega sredstva, ker je o trditveni podlagi za utemeljitev tožbenega zahtevka za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja in gradnje na tujem svetu prvič in brez izvedbe dokazov ter razpisa naroka odločalo šele instančno sodišče?

Pritožbeno sodišče je napačno povzelo trditveno podlago, da je do zmotnega lastništva toženke na sporni parceli prišlo ob nastavitvi nove zemljiške knjige za k. o. ... leta 1947, kar sta ugotovila tudi izvedenca. Pritožbeno sodišče je sicer pravilno obrazložilo, da sta tožnika tožbeni zahtevek utemeljevala na treh podlagah, vendar zmotno navedlo, da sta primarni tožbeni zahtevek utemeljevala na zmotni vknjižbi sporne nepremičnine, ki naj bi jo zagrešila GURS. Tožnika sta uveljavljala napačno vknjižbo lastništva v zemljiško knjigo, ne pa napake, storjene v upravnem postopku oziroma vknjižbe, storjene z upravno odločbo. GURS ne more biti odgovorna za lastništvo, saj zmotna vknjižba ni posledica upravne odločbe, zato je napačno tudi sklicevanje pritožbenega sodišča na odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 662/2009. Do vknjižbe je prišlo brez pravnega naslova in tožnika v vknjižbo nista privolila. Razlogi sodbe sodišča prve stopnje so logični, saj je v naravi situacija taka, da po nepremičnini potekata dve strugi istega potoka, kar je nesmiselno glede na dejstvo, da je bil mlin pravnih prednikov tožnika zgrajen na njihovem zemljišču in je bila voda speljana izključno iz potoka do mlina za potrebe koncesionarja (lastnika mlina). Mlin je sedaj porušen in je na njegovem mestu stanovanjska hiša. Spornega kanala v naravi ni več.

4. Neutemeljeno se pritožbeno sodišče ukvarja tudi s priposestvovanjem in gradnjo na tujem svetu, čeprav prvostopenjsko sodišče svoje odločitve ni utemeljilo na teh dveh podlagah. Tožnik za vložitev pritožbe ni imel pravnega interesa, saj je s tožbo uspel. Zaradi sodbe presenečenja, v kateri je pritožbeno sodišče obravnavalo tudi preostali dve podlagi (priposestvovanje in gradnjo na tujem svetu), je izgubil možnost vložitve pravnega sredstva.

5. Predlog je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede v izreku opredeljenega pravnega vprašanja izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo.