Appeal dismissed because plaintiff re-litigated unchanged financial status without new circumstances justifying fee waiver.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the plaintiff's appeal against the first-instance court's rejection of a fee waiver request. The plaintiff argued that the lower court incorrectly applied social protection laws regarding income thresholds and failed to consider their lack of personal assets. The court rejected these claims, noting that the plaintiff's financial situation had not changed since the previous 2012 decision and that re-litigating identical facts without new evidence rendered the appeal unfounded.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodnih taksah (ZST-1); Zakon o postopku pri civilnih tožbah (ZPP): A party cannot successfully appeal a fee waiver denial if they re-submit identical arguments without demonstrating any material change in their financial circumstances since the prior final decision.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje se je po nepotrebnem ponovno ukvarjalo s premoženjskim stanjem tožnika, ki sploh ni spremenjeno od odločanja o prvem predlogu. Samo v takem primeru bi bil tožnikov predlog lahko utemeljen.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse.
2. Tožnik je proti takšni odločitvi vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ugodi. Navaja, da sodišče pri odločitvi o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks in o predlogu za odlog njihovega plačila ni vezano na določbe Zakona o socialnem varstvu glede osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato je nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je o tožnikovem predlogu odločilo izključno na podlagi dejstva, da prihodek na družinskega člana presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. ZST-1 takega pogoja ne določa. Sodišče se z drugimi premoženjskimi okoliščinami tožnika sploh ni ukvarjalo, zaradi česar je napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter bistveno kršilo določbe postopka. Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks mora sodišče izhajati iz 4. odstavka 11. člena ZST-1. Tožnik nima niti svojih dohodkov niti premoženja in je oseba, ki jo preživljajo drugi in je odločilno nepremoženjsko stanje stranke same. Lahko se jo oprosti plačila sodnih taks, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama. To mora toliko bolj veljati če sploh nima nobenih lastnih sredstev za preživljanje in tudi ne lastnega premoženja.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. O tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je bilo že odločeno s pravnomočnim sklepom P 2077/2012 z dne 17. 9. 2012 potrjenim s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3030/2012 z dne 19. decembra 2012, s katerim je bil predlog za taksno oprostitev zavrnjen. V novem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks z dne 20. 1. 2015 tožnik ne navaja nobenih spremenjenih okoliščin od odločanja o novem predlogu temveč samo pavšalno navaja enake razloge kot v prvem predlogu tako, da je tožnikov predlog za taksno oprostitev neutemeljen že iz teh razlogov in se je sodišče prve stopnje po nepotrebnem ponovno ukvarjalo s premoženjskim stanjem tožnika, ki kot rečeno sploh ni spremenjeno od odločanja o prvem predlogu. Samo v takem primeru bi bil tožnikov predlog lahko utemeljen.
5. Glede na navedeno je bilo pritožbo tožnika zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (člen 365, tč. 2 ZPP).