Appeal dismissed; lawyer representing BPP client lacks standing to claim double payment of legal costs.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženec sam trpi stroške odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

Toženec kot odvetnik, ki je izvajal BPP, je bil pooblaščen za sprejem prisojenih stroškov od nasprotne stranke v imenu in za račun nasprotne stranke. Ker iz besedila člena 48 ZBPP izrecno izhaja, da je v takem primeru stroške dolžan povrniti upravičenec do brezplačne pravne pomoči, to je stranka, ki jo je zastopal toženec, ne pa tudi pooblaščenec, ki je izvajal brezplačno pravno pomoč, je zahtevek pravilno zavrnjen zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek s katerim je tožeča stranka zahtevala od toženca plačilo 532,22 EUR z zamudnimi obrestmi od 26. 1. 2010.

2. Zoper tako sodbo se pritožuje tožeča stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožeča stranka navaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločbo oprlo na napačno materialno pravno podlago, saj njen zahtevek temelji na določbi člena 190 OZ. Toženec, ki je bil imenovan za pooblaščenca po ZBPP V. P., je prejel iz namenskih sredstev 523,22 EUR in je bilo na njegov račun nakaznih poleg tega še 2.732,21 EUR pravdnih stroškov, je ob tem nakazilu 25. 1. 2010 vedel, da ima isto storitev plačano dvakrat. ZBPP za tak primer določa subrogacijo terjatve iz naslova stroškov postopka do višine stroškov izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči in je toženec obogaten, saj sta bila oba zneska nakazana na njegov račun. Tožeča stranka je na to opozorila v svojih vlogah, vendar se sodišče do tega ni opredelilo.

3. Toženec je na pritožbo odgovoril in predlagal, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijano sodbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravna podlaga za vračilo denarnih sredstev, ki so bila izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči, so določbe člena 48 Zakona o brezplačni pravni pomoči, ki določa, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki delno ali v celoti uspe, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga mora povrniti nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka. Toženec kot odvetnik, ki je izvajal BPP je bil pooblaščen za sprejem prisojenih stroškov od nasprotne stranke v imenu in za račun nasprotne stranke. Ker iz besedila člena 48 ZBPP izrecno izhaja, da je v takem primeru stroške dolžan povrniti upravičenec do brezplačne pravne pomoči, to je stranka, ki jo je zastopal toženec ne pa tudi pooblaščenec, ki je izvajal brezplačno pravno pomoč, je sodišče prve stopnje materialnopravno odločilo, ko je zahtevek zavrnilo zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije. Določbe ZBPP o vračilu stroškov so specialni predpis in tožeča stranka v takem primeru ne more zahtevati in temeljiti svojega zahtevka na določbah OZ o neupravičeni pridobitvi in se vsled tega sodišču prve stopnje ni bilo potrebno opredeljevati do te zatrjevane pravne podlage.

6. Glede na navedeno je bilo pritožbo tožeče stranke zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (člen 353 ZPP).

7. Toženec z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispeval k razjasnitvi stvari in mora v posledici tega trpeti stroške, ki so mu nastali v zvezi s tem, saj se ti ne morejo opredeliti kot za pravdo potrebni stroški. Tak izrek o stroških temelji na določbi člena 165 v zvezi s členom 154 in 155/2 ZPP.