Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 1825/2015 ECLI:SI:VSLJ:2015:I.CP.1825.2015 AI generated

Appeal dismissed; court jurisdiction fixed at filing date per perpetuatio fori rule in civil procedure.

Case Number VSL sklep I Cp 1825/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court dismissed the appeal against a lower court's ruling that it lacked jurisdiction over a commercial dispute. The plaintiff argued she was no longer a sole proprietor after being removed from the register, claiming the case should be heard by a district court. The court held that jurisdiction is determined by the status at the time of filing and remains fixed even if circumstances change during proceedings. Consequently, the lower court's decision to transfer the case was upheld as legally correct under the principle of perpetuatio fori.

Legislator headnote

AI generated

3. odst. 17. člena ZPP; 2. odst. 32. člena ZPP: Jurisdiction is determined by the status of the parties at the time of filing the lawsuit and remains fixed for the duration of the proceedings, regardless of subsequent changes in status, establishing the principle of perpetuatio fori.

Keywords

AI generated
perpetuatio fori court jurisdiction sole proprietor status commercial dispute civil procedure law lower court ruling appeal dismissal

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbe.

[JEDRO]

Pomembno je, da je bila tožnica ob vložitvi tožbe 19. 7. 2011 samostojna podjetnica (saj se je sama tako označila). Če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane po 3. odstavku 17. člena ZPP sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Ljubljani se je z izpodbijanim sklepom izreklo za stvarno nepristojno, ker je ugotovilo, da gre za gospodarski spor, za katere so pristojna okrožna sodišča, češ da gre za spor med samostojno podjetnico in gospodarsko družbo, spor izvira iz pridobitne dejavnosti slednje, ostale osebe pa so solidarno tožene.

2. Tožnica se proti sklepu pritožuje in predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da je bila 29. 2. 2012 izbrisana iz registra samostojnih podjetnikov, zato po njenem ne gre za gospodarski spor, saj je fizična oseba. Opredeljuje svoje pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Najprej je treba čisto iz principa povedati eno od osnov statusnega prava, da namreč niti samostojni podjetnik ni pravna, pač pa je fizična oseba. Z zatrjevanim izbrisom iz registra samostojnih podjetnikov se zato za tožnico v tem pogledu pač nič ni spremenilo.

5. Za odločitev o pristojnosti to sicer ni pomembno. Pomembno je, da je bila tožnica ob vložitvi tožbe 19. 7. 2011 samostojna podjetnica (saj se je sama tako označila). Če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane po 3. odst. 17. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste. Temu se reče perpetuacija (ustalitev) pristojnosti (perpetuatio fori). Ker je šlo ob vložitvi tožbe za gospodarski spor (481. čl. ZPP), je odločitev okrajnega sodišča, da ni stvarno pristojno ono, pač pa okrožno sodišče (2. odst. 32. čl. ZPP), pravilna in zakonita.

6. Res je milo rečeno nenavadno, da se je okrajno sodišče za stvarno nepristojno izreklo skoraj štiri leta po vložitvi tožbo, in to celo po tem, ko je že bilo razpisalo poravnalni in prvi narok, vendar ZPP časovno mejo za odklonitev pristojnosti določa le za okrožna sodišča, kadar se izrekajo za nepristojna v zadevah iz pristojnosti okrajnih sodišč (2. odst. 19. čl. ZPP), ne pa tudi obratno. Ker bi sicer lahko prišlo do absolutno bistvene kršitve določb postopka po 4. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP (če bi sodišče odločilo o zahtevku, za katerega je stvarno pristojno višje sodišče), zakon tu določa „bolje pozno, kot nikoli.“

7. Pritožbo je torej treba zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, priglašene stroške pa krije pritožnica sama (2. tč. 365. čl. ZPP in 1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. istega zakona).