Court dismisses appeal against court fee installment order based on plaintiff's income and assets.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the plaintiff's appeal, upholding the first-instance decision to require payment of the remaining court fee in six monthly installments. Although the plaintiff argued that the fee amount was artificially inflated by opposing parties and that they were forced to file duplicate lawsuits, the court found no legal basis for these claims. The decision was grounded in the plaintiff's documented monthly income exceeding the threshold for fee exemption and their total assets surpassing the limit for full relief.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodnih taksah; Zakon o brezplačni pravni pomoči: A party liable for court fees must pay them in installments if their income and assets exceed exemption thresholds, even if they claim procedural manipulation or duplicate litigation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in sklep potrdi.
[JEDRO]
Glede na višino doplačila sodne takse, upoštevaje ugotovljene dohodke in višino premoženja tožnika in njegove družine, je tožnik dolžan dolžno takso plačati v šestih zaporednih mesečnih obrokih.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu tožnika za obročno plačilo preostanka sodne takse za postopek na prvi stopnji in odločilo, da je dolžan dodatno odmerjeno takso v višini 387,00 EUR plačati v šestih zaporednih mesečnih obrokih po 64,50 EUR, v rokih navedenih v plačilnem nalogu, ki bo izdan po pravnomočnosti tega sklepa.
2. Zoper sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in smiselno predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je pri istem sodišču že bila vložena tožbe P 375/2012, za katero je bila v celoti plačana tudi sodna taksa v višini 855,00 EUR. Ta tožba je odložena za nedoločen čas, ker jih je zapuščinsko sodišče napotilo na novo tožbo, ne da bi pred tem preverilo, da je tožba za isto stvar že v teku. Primoran je bil vložiti novo tožbo za isto stvar in na novo plačati sodno takso. Toženca B. in J. F. sta zadevo zmanipulirala tako, da se je znesek dolžne takse povečal. Bori se za vsakdanje preživetje, toženec B. F. pa si je na nepošten način prisvojil celotno premoženje po mami in očetu. Takso naj plačata B. in J. F. Po posvetovanju s strokovnjaki ugotavlja, da se v sodni praksi še ni zgodilo, da bi toženemu uspelo poviševati sodno takso. Gre za zlonameren manever. Tudi je čudno, da za isto stvar enkrat plača takso 855,00 EUR, drugič pa 873,00 EUR.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je na naroku za glavno obravnavo dne 12. 5. 2015, na podlagi določbe tretjega odstavka 44. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sprejelo sklep, s katerim je ocenilo vrednost spornega predmeta iz 1. točke tožbenega zahtevka (razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju) na 50.000,00 EUR, vrednost spornega predmeta iz 2. točke tožbenega zahtevka (razveljavitev darilne pogodbe za primer smrti) pa na 5.000,00 EUR.(1) Pritožbeno sodišče je na takšen sklep (v tej fazi postopka) vezano.(2)
5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da znaša taksa za postopek na prvi stopnji za prvi tožbeni zahtevek 1.050,00 EUR, za drugi tožbeni zahtevek pa 255,00 EUR, skupaj 1.260,00 EUR. Ker je tožnik že plačal sodno takso v višini 873,00 EUR, je tako dolžan doplačati iz tega naslova še 387,00 EUR, kot vse pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje.
6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu tožnika za obročno plačilo preostanka sodne takse za postopek na prvi stopnji. Pravilno je ugotovilo, da tožnika ne more oprostiti plačila sodne takse, glede na to, da je mesečni povprečni dohodek na člana družine v zadnjih treh mesecih presegal 538,40 EUR (drugi odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči), tožnik pa ima sam in skupaj z družino premoženje, ki presega vrednost 13.780,00 EUR (27. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih). Glede na višino doplačila sodne takse, upoštevaje ugotovljene dohodke in višino premoženja tožnika in njegove družine (ki jim pritožnik ne ugovarja), je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da je tožnik dolžan dolžno takso plačati v šestih zaporednih mesečnih obrokih po 64,50 EUR, saj tudi po oceni pritožbenega sodišča takšna razporeditev plačila preostanka sodne takse ne bo ogrozila tožnikovega preživljanja niti preživljanja njegovih družinskih članov (11. člena Zakona o sodnih taksah).
7. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Na ostale pritožbene trditve ni odgovarjalo, saj za odločitev niso pravno pomembne (prvi odstavek 360. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).
Op. št. (1): Tožnik je vrednost spornega predmeta prvega tožbenega zahtevka ocenil na 40.000,00 EUR, vrednost spornega predmeta drugega tožbenega zahtevka pa na 1.000,00 EUR, prvotno pa ocenil skupno vrednost tožbenega zahtevka 40.000,00 EUR.
Op. št. (2): Zoper sklep ni posebne pritožbe (tretji odstavek 44. člena ZPP).