Appeal dismissed for new facts; final judgment not a barrier to future settlement agreements.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance judgment ordering payment for services rendered and interest. The appellant introduced new facts regarding debt amounts and set-offs without proper justification, which the court ruled were not admissible under the Civil Procedure Act. Consequently, the final judgment remains binding, though the court clarified it does not prevent parties from reaching a future settlement to balance mutual obligations.
Legislator headnote
AI generated353. člen ZPP; 337. člen ZPP: An appeal based on new facts not justified by law is inadmissible, and a final judgment does not preclude parties from settling mutual obligations through set-offs or agreement.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
[JEDRO]
Pritožba navaja vrsto novih dejstev glede višine dolga in pobotov. Navajanja v pritožbi ni opravičila; iz same pritožbe ni razvidno niti, ali so ta dejstva obstajala še na naroku za glavno obravnavo, ali pa so nastala šele po naroku.
Pravnomočna sodba ni ovira morebitnemu dogovoru strank, kako medsebojno poravnavati vzajemne obveznosti, npr. s pobotom.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Spor se je vodil glede plačila za opravljene storitve.
2. Tožeča stranka je navedla, da je za toženo stranko opravila odvoz materiala iz M. Zahtevala je plačilo skupaj 16.563,53 EUR, in sicer z dvema računoma. Ker je bila tožena stranka v zamudi, je zahtevala še povrnitev zakonskih zamudnih obresti.
3. Tožena stranka trditev tožeče stranke ni zanikala.
4. Prvostopenjsko sodišče je štelo dejstva za priznana (1. odstavek 214. člena ZPP). Toženo stranko je obsodilo na plačilo zahtevane glavnice in zamudnih obresti.
5. Pritožba tožene stranke navaja, da se naj bi tožeča in tožena stranka računovodsko uskladila glede dolga in da naj bi znesek dolga znašal še 8.677,26 EUR. Stranki naj bi se dogovorili tudi glede manjkajočih pobotov. Tožena stranka v pritožbi potem še navaja različne okoliščine v zvezi s poboti.
6. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zavrnilo, prvostopenjsko sodbo pa potrdilo na temelju 353. člena ZPP.
7. Pritožbeno sodišče preizkuša sodbo le v okviru pritožbenih razlogov. če stranka navaja nova dejstva, tega pa ne opraviči, se nova dejstva ne upoštevajo (1. odstavek 337. člena ZPP).
8. Pritožba navaja vrsto novih dejstev glede višine dolga in pobotov. Navajanja v pritožbi ni opravičila; iz same pritožbe ni razvidno niti, ali so ta dejstva obstajala še na naroku za glavno obravnavo, ali pa so nastala šele po naroku.
9. Ker ugotovljenega dejanskega stanja pritožba ne izpodbija na dopusten način, se pritožbeno sodišče sklicuje na v prvostopenjski sodbi ugotovljeno dejansko stanje.
10. Pritožba ni navedla razlogov razen glede dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče je po uradni dolžnosti opravilo le še preizkus po 2. odstavku 350. člena ZPP. Prvostopenjska sodba je pravilno obsodila toženo stranko na plačilo opravljenih storitev po 1. odstavku 619. člena OZ in na plačilo zamudnih obresti (1. odstavek 299. in 1. odstavek 378. člena OZ). Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni storilo.
11. Pritožbeno sodišče še pripominja, da lahko stranki razpolagata z zahtevkom kljub temu, da je o njemu že bila izdana pravnomočna sodba. Pravnomočna sodba torej ni ovira morebitnemu dogovoru strank, kako medsebojno poravnavati vzajemne obveznosti, npr. s pobotom.
12. Izrek o stroških je odpadel, ker pritožnik ni zahteval njihove vrnitve.