Appeal dismissed because secured creditor lacks standing in simplified enforcement settlement procedure.

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Kadar uporabljamo to pravilo pri presoji, kdo ima v postopku poenostavljene prisilne poravnave procesni položaj stranke glavnega postopka, moramo ustrezno upoštevati 1. odstavek 221.e člena ZFPPIPP, po katerem seznam navadnih terjatev nadomešča prijave terjatev upnikov. To izhaja tudi iz 4. odstavka 221.b člena ZFPPIPP. Zato ima v tem postopku položaj stranke vsak upnik, katerega (navadna) terjatev do dolžnika je navedena na seznamu navadnih terjatev, vsebovanem v poročilu o dolžnikovem finančnem položaju in poslovanju, ki ga je dolžnik priložil k predlogu za začetek tega postopka, oziroma v posodobljenem seznamu terjatev, za katerega učinkuje poenostavljena prisilna poravnava. Vsak od teh upnikov je procesno legitimiran za pritožbo.

Pritožnica je ločitvena upnica. Glede na to, da upniki zavarovanih terjatev niso navedeni v prej navedenem seznamu, saj vsebuje le navadne, torej nezavarovane terjatve, pritožnica nima položaja stranke v tem postopku. Tudi potrjena poenostavljena prisilna poravnava na zavarovane terjatve ne vpliva.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila upnica DUTB d.d. zaradi bistvenih kršitev postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog dolžnika za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zavrne oziroma, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Dolžnik je vložil odgovor na pritožbo in predlagal, da višje sodišče pritožbo zavrže kot nedopustno, podrejeno pa, da jo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Po 126. členu ZFPPIPP ima vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezni sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. Upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon. Zakon nima posebne določbe, iz katere bi izhajalo, da ima pritožnik pravico vložiti pritožbo zoper izpodbijani sklep. Pritožnik namreč ni stranka postopka poenostavljene prisilne poravnave, kar bo obrazloženo v nadaljevanju.

6. Po določilu 56. člena ZFPPIPP so v glavnem postopku zaradi insolventnosti upravičeni opravljati procesna dejanja: 1. vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika in 2. insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa.

7. Za postopek poenostavljene prisilne poravnave (oddelek 4.7 ZFPPIPP) je značilno, da se dolžnik z upniki sam zunajsodno dogovori o prestrukturiranju svojih obveznosti. Temu so prilagojene zakonske določbe, ki se uporabljajo v postopku poenostavljene prisilne poravnave.

8. V postopku poenostavljene prisilne poravnave se ne uporablja oddelek 3.4 ZFPPIPP. Zato upniki v postopku poenostavljene prisilne poravnave ne prijavljajo terjatev in se preizkus terjatev ne izvede. Vendar se tudi v postopku poenostavljane prisilne poravnave uporablja 56. člen ZFPPIPP (ki je umeščen v oddelek 3.3 ZFPPIPP - primerjaj 45. člen ZFPPIPP).

9. Kadar uporabljamo to pravilo pri presoji, kdo ima v postopku poenostavljene prisilne poravnave procesni položaj stranke glavnega postopka, moramo ustrezno upoštevati prvi odstavek 221.e člena ZFPPIPP, po katerem seznam navadnih terjatev nadomešča prijave terjatev upnikov. To izhaja tudi iz 4. odstavka 221.b člena ZFPPIPP. Zato ima v tem postopku položaj stranke vsak upnik, katerega (navadna) terjatev do dolžnika je navedena na seznamu navadnih terjatev, vsebovanem v poročilu o dolžnikovem finančnem položaju in poslovanju, ki ga je dolžnik priložil k predlogu za začetek tega postopka, oziroma v posodobljenem seznamu terjatev, za katerega učinkuje poenostavljena prisilna poravnava (4. odstavek 221.d člena ZFPPIPP). Vsak od teh upnikov je procesno legitimiran za pritožbo.

10. Pritožnica (kot to zatrjuje sam v pritožbi) je ločitvena upnica. Glede na to, da upniki zavarovanih terjatev niso navedeni v prej navedenem seznamu, saj vsebuje le navadne, torej nezavarovane terjatve, pritožnica nima položaja stranke v tem postopku. Tudi potrjena poenostavljena prisilna poravnava na zavarovane terjatve ne vpliva (4. odstavek 221.b člena ZFPPIPP v zvezi z 213. členom ZFPPIPP).

11. Iz določil prvega in drugega odstavka 152. člena ZFPPIPP sicer res izhaja, da ima v postopku (redne) prisilne poravnave položaj stranke upnik, če je pred uvedbo postopka prisilne poravnave vložil predlog za začetek stečajnega postopka, o katerem sodišče do uvedbe postopka prisilne poravnave še ni odločilo. Vendar se glede na določilo 221.b člena ZFPPIPP navedena določba v postopku poenostavljene prisilne poravnave ne uporablja. V postopku poenostavljene prisilne poravnave se namreč (smiselno) uporabljajo (nekatera in ne vsa) pravila postopka redne prisilne poravnave, in sicer samo tista, ki so (izrecno) navedena v drugem odstavku 221. b člena ZFPPIPP. Med njimi pa ni 152. člena ZFPPIPP in tudi zato ni mogoče temeljiti položaja stranke postopka poenostavljene prisilne poravnave na drugem odstavku 152. člena ZFPPIPP.

12. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožnica ni stranka tega postopka in zato nima pravice vložiti pritožbe proti izpodbijanemu sklepu. Pritožba, ki jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, je nedovoljena in jo je zato potrebno zavreči (prvi in tretji odstavek 343. člena ter prvi odstavek 346. člena, prva točka 365. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).