Appeal dismissed; claimant pays defendant costs if defendant did not cause the lawsuit, which was true here.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal against the first-instance court's order for the claimant to pay the defendant's costs was dismissed. Although the claimant had recognized the debt, the court ruled that the claimant must pay costs because the defendant had previously caused the lawsuit by objecting to the claimant's request for inheritance distribution. The court held that the failure to explicitly inform the defendant of the cost rule did not alter the clear statutory requirement.
Legislator headnote
AI generated157. člen ZPP; 365. člen ZPP: In cases where the defendant recognizes the claim before the main matter is heard, the claimant bears the costs unless the defendant caused the lawsuit; failure to inform the defendant of this rule does not exempt the claimant from paying costs.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi III. točka sodbe sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Res je, da v primeru toženčeve pripoznave zahtevka v odgovoru na tožbo (oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustil v obravnavanje glavne stvari) tožnik plača tožencu potrebne stroške postopka, in ne obratno, vendar še ob nadaljnjem pogoju, da toženec ni dal povoda za tožbo. Ta pogoj pa v konkretni zadevi ni izpolnjen, saj je bil tožnik na pravdo napoten v zapuščinskem postopku zaradi toženčevega nestrinjanja z njegovo zahtevo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi pripoznave in v III. točki odločilo o stroških tožeče stranke tako, da jih je v znesku 485,93 EUR naložilo v plačilo tožencu, v roku 15 dni, sicer pa z obrestmi.
2. Proti III. točki sodbe (ki ima naravo sklepa) se pritožuje toženec, češ da je zahtevek tožnikov takoj pripoznal in da mu je sodišče pojasnilo, da v tem primeru po 157. čl. ZPP ne bo nosil nobenih stroškov, sedaj pa se v sodbi tega določila ne omenja. Predlaga razveljavitev oz. spremembo tega dela odločitve, sicer pa naj se mu pove, na kateri račun mora stroške plačati.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Res je, da po določbi 157. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v primeru toženčeve pripoznave zahtevka v odgovoru na tožbo (oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustil v obravnavanje glavne stvari) tožnik plača tožencu potrebne stroške postopka, in ne obratno, vendar še ob nadaljnjem pogoju, da toženec ni dal povoda za tožbo. Ta pogoj pa v konkretni zadevi ni izpolnjen, saj je bil tožnik na pravdo napoten v zapuščinskem postopku zaradi toženčevega nestrinjanja z njegovo zahtevo (po izločitvi določenega premoženja iz zapuščine). Res je sicer, da sodišče prve stopnje toženca na to ni opozorilo, ko ga je pozvalo k razjasnitvi njegove izjave o pripoznavi, vendar to na razumevanje oz. uporabo jasnega zakonskega določila ne more vplivati.
5. Izpodbijana odločitev o stroških je torej pravilna in zakonita. Navedba računa za plačilo stroškov v sklepu sodišča ni obvezna, ker lahko toženec svojo obveznost izpolni tudi na drugače (osebno ali po pošti), podatke o svojem računu pa mu lahko sporočita le upnika. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. tč. 365. čl. ZPP).