Appeal granted; additional injury descriptions do not constitute a change of claim under ZPP Art. 184.3.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and revoked the first-instance court's decision rejecting the plaintiff's amendment. The plaintiff argued that merely adding specific medical diagnoses to existing injury descriptions did not alter the identity of the claim, whereas the lower court incorrectly treated it as a prohibited change. The court held that since the plaintiff continued to seek compensation for the same historical event, the new details were merely a supplementation of the factual basis, not a substantive change of the claim under Article 184(3) of the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generatedArticle 184(2) and (3) of the Code of Civil Procedure; A plaintiff's additional description of the scope of damages or specific medical diagnoses does not constitute a change of the claim's identity if the claim remains based on the same factual basis and seeks relief for the same historical event.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Navajanja dodatnega obsega poškodb ne pomeni spremembe istovetnosti tožbenega zahtevka, torej spremembe tožbe v smislu 2. odstavka 184. člena ZPP. Za spremembo istovetnosti zahtevka bi šlo, če bi tožeča stranka po vsebini sicer enak tožbeni zahtevek temeljila na povsem drugi dejanski podlagi, kot ga je temeljila prvotno. Tega pa tožeča stranka z navedbami, ko je dodatno opisovala svoje poškodbe, ni storila, ampak je svoje dotedanje navedbe le dopolnila ali celo delno popravila oziroma spremenila, kar pa po 3. odstavku 184. člena ZPP ne pomeni spremembe tožbe.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sprememba tožbe tožeče stranke z dne 5. 9. 2014 ne dovoli.
2. Zoper sklep se je v roku pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, ki predlaga, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi oziroma odpravi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da tožeča stranka v svoji peti pripravljalni vlogi ni razširila tožbenega zahtevka in prav tako ni v ničemer spreminjala istovetnosti zahtevka. Njenih navedb ni mogoče šteti kot navajanje dodatnih poškodb tožnika, posledično pa ni podana niti sprememba istovetnosti zahtevka. Vse poškodbe je tožeča stranka opisala že v III. točki svoje tožbe, v kolikor pa so te zapisane laično, naknadno tožeča stranka te svoje navedbe dopolni na način, da vključi v trditveno podlago še konkretne diagnoze, vse po pridobljenem mnenju izvedenca, ki iz predhodne medicinske dokumentacije v tej obliki niso izhajale. Torej ne gre za spremembo tožbe, ampak za dopolnitev trditvene podlage, ki je po določbi tretjega odstavka 184. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni mogoče šteti kot spremembo tožbe. Glede utemeljenosti razširitve trditvene podlage tožeče stranke iz pete pripravljalne vloge tožeča stranka meni, da ne drži ugotovitev sodišča, da tožeča stranka v peti pripravljalni vlogi ni navedla razlogov, zakaj dodatnih dejstev ni mogla navajati do konca prvega naroka za glavno obravnavo, posledično čemur naj bi bila dodatna trditvena podlaga neupoštevna po 286. členu ZPP. Tožnik je namreč v peti pripravljalni vlogi jasno in izrecno pojasnil, da ni bil seznanjen z vsemi podatki, kot izhajajo iz izvedenskega mnenja, kar se seveda nanaša na konkretno postavljene dodatne diagnoze tožnika. Torej so vse te navedbe pravočasne in zato upoštevne.
3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo tožeče stranke zavrača pritožbene navedbe, potrjuje pravilnost ugotovitev in odločitve sodišča prve stopnje ter predlaga zavrnitev pritožbe.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odloči le o vprašanju spremembe tožbe, ko le-te ne dovoli, medtem ko v obrazložitvi pojasnjuje, zakaj je navedbe tožeče stranke v njeni peti pripravljalni vlogi z dne 5. 9. 2014 šteti za spremembo tožbe in zakaj te spremembe ne dovoli (184. in 185. člen ZPP), obenem pa se opredeljuje še o vprašanju pravočasnosti teh istih navedb, pri čemer šteje, da navedbe niso pravočasne in so zato neupoštevne (prvi in četrti odstavek 286. člena ZPP). Pojasniti je, da glede na to, da je z izpodbijanim sklepom odločeno le o vprašanju spremembe tožbe, so relevantni le tisti razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi se to opredeljuje in pojasnjuje nedovoljenost spremembe tožbe, preostali razlogi, torej glede vprašanja pravočasnosti navedb, pa so irelevantni, brezpredmetni in zato neupoštevni. Med sabo je namreč dosledno ločiti procesno dejanje spremembe tožbe od procesnega dejanja podajanja navedb med postopkom in pravočasnost teh navedb. Ker so torej brezpredmetni razlogi izpodbijanega sklepa, ko se z njimi pojasnjuje nepravočasnost navedb tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi, so za ta pritožbeni postopek brezpredmetni in zato neupoštevni tudi pritožbeni razlogi v zvezi z vprašanjem pravočasnosti navedb tožeče stranke v njeni peti pripravljalni vlogi. V nadaljevanju se bo pritožbeno sodišče opredelilo le glede pravilnosti oziroma nepravilnosti odločitve sodišča prve stopnje z izpodbijanim sklepom.
6. Pravilno pritožba opozarja, da navajanja dodatnega obsega poškodb tožeče stranke v njeni peti pripravljalni vlogi z dne 5. 9. 2014 ne pomeni spremembe istovetnosti tožbenega zahtevka, torej spremembe tožbe v smislu drugega odstavka 184. člena ZPP, kot zmotno zaključuje sodišče prve stopnje. Za spremembo istovetnosti zahtevka bi šlo, če bi tožeča stranka po vsebini sicer enak tožbeni zahtevek temeljila na povsem drugi dejanski podlagi, kot ga je temeljila prvotno. Tega pa tožeča stranka z navedbami v peti pripravljalni vlogi, ko je dodatno opisovala svoje poškodbe, ni storila, ampak je svoje dotedanje navedbe le dopolnila ali celo delno popravila oziroma spremenila, kar pa po tretjem odstavku 184. člena ZPP ne pomeni spremembo tožbe. Tožeča stranka namreč vse od vložitve tožbe dalje v tej pravdi vtožuje odškodnino zaradi poškodb v istem historičnem dogodku, to je v pretepu dne 23. 9. 2011 okoli 16.10 ure na M.
7. Ker torej obravnavane navedbe tožeče stranke ne predstavljajo spremembe tožbe, sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za odločanje o nedovoljenosti spremembe tožbe, posledično čemur je bilo potrebno pritožbi tožeče stranke ugoditi ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP), da bo sodišče prve stopnje lahko nadaljevalo s to pravdo. Seveda se bo moralo v nadaljevanju opredeliti o vprašanju pravočasnosti tu obravnavanih navedb tožeče stranke, vendar ne v okviru vprašanja dovoljenosti spremembe tožbe.
8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo o glavni stvari, da bo sodišče prve stopnje lahko o njih odločilo glede na končni uspeh strank v pravdi.