Appeal allowed; filing a claim in bankruptcy does not waive the right to extrajudicial sale but incurs costs.

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Zunajsodna prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, upniku omogoča, da proda premoženje brez stroškov, ki sicer nastajajo z vodenjem sodnega (stečajnega) postopka. Upnik praviloma na tak način pride do hitrejšega in višjega poplačila, saj se od s prodajo doseženega premoženja ne odštejejo stroški, nastali z unovčevanjem posebne stečajne mase.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upnici S. d.d. naložilo, da v roku 8 dni po pravnomočnosti sklepa plača v stečajno maso znesek 835,04 EUR.

2. Zoper navedeni sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožila upnica ter predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je odločitev o plačilu zneska 835,04 EUR, doseženega z zunajsodno prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice (150 delnic G), zmanjšanega za stroške prodaje, utemeljilo z nosilnimi razlogi, da je ločitvena upnica terjatev in ločitveno pravico prijavila v stečajnem postopku, s tem pa izčrpala pravico izbire med načinoma uveljavitve ločitvene pravice, ki jo upniku daje 282. člen ZFPPIPP.

5. Ni sporno, da je pritožnica terjatev in ločitveno pravico prijavila v stečajnem postopku. Prijavljena terjatev in ločitvena pravica sta bili preizkušeni, upraviteljici je bilo naloženo, da premoženje proda in ločitvenega upnika prednostno poplača iz tega premoženja, upraviteljica je v načrtu poteka stečajnega postopka predlagala (in sodišče s sklepom tak načrt potrdilo), da bo delnice prodala in poplačala ločitvenega upnika. O prodaji je bilo pravnomočno odločeno s sklepom z dne 24.11.2014.

6. 282. člen ZFPPIPP določa posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno. Zakon takemu ločitvenemu upniku omogoča dva načina uveljavitve njegove ločitvene pravice: bodisi sodno bodisi zunajsodno, brez sodelovanja in nadzora sodišča ter stečajnega upravitelja. Zunajsodna prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, upniku omogoča, da proda premoženje brez stroškov, ki sicer nastajajo z vodenjem sodnega (stečajnega) postopka. Upnik praviloma na tak način pride do hitrejšega in višjega poplačila, saj se od s prodajo doseženega premoženja ne odštejejo stroški, nastali z unovčevanjem posebne stečajne mase (prim. 226. člen ZFPPIPP).

7. Če ima ločitveni upnik po splošnih pravilih, ki se uporabljajo za njegovo ločitveno pravico, pravico opraviti zunajsodno prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, to pravico obdrži tudi po začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 282. člena ZFPPIPP). V takem primeru ločitvene pravice in terjatve ni potrebno prijaviti v stečajnem postopku. Upnik jo lahko uveljavi zunajsodno tako, da opravi prodajo premoženja po splošnih pravilih, ki se uporabljajo zaradi uveljavitve njegove ločitvene pravice.

8. Upnik, ki je prijavil terjatev in ločitveno pravico v stečajnem postopku, ne izgubi pravice zunajsodne prodaje premoženja, ki jo ima po 282. členu ZFPPIPP tudi po začetku stečajnega postopka. Prijava terjatve in ločitvene pravice ne predstavlja izčrpanja izbirne pravice upnika, saj ne gre za primer alternativne obveznosti po določbah obligacijskega prava (prim. Cst 16/2011). Toda upnik, ki ima pravico do zunajsodnone prodaje, s tem, ko terjatev in ločitveno pravico prijavi v stečajnem postopku, po zaključku višjega sodišča izrazi voljo do sodne prodaje premoženja. Povedano drugače: s tem, ko je upnica terjatev in ločitveno pravico prijavila v stečajnem postopku, je izkazala željo in zahtevo, da za izterjavo in poplačilo poskrbi upraviteljica, s priznanjem terjatve in ločitvene pravice je upraviteljica temu pritrdila, s (pravnomočnim) sklepom o preizkusu pa je tak način poplačila potrdilo tudi sodišče, ki je izdalo (pravnomočen) sklep o prodaji. Izdani sklepi sodišča niso sami sebi namen in vežejo tako upraviteljico kot upnico.

9. Kot je bilo pojasnjeno že do sedaj, stečajni postopek na pravico do zunajsodne uveljavitve ločitvene pravice ne vpliva. To pomeni, da prijava terjatve in ločitvene pravice ne pomeni, da pritožnica premoženja ne bi smela prodati zunajsodno, pomeni pa, da je dolžna nositi sorazmeren del stroškov, nastalih v zvezi z unovčevanjem posebne stečajne mase. Kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, bi se pritožnica tem stroškom lahko izognila tako, da terjatve in ločitvene pravice ne bi prijavila v stečajnem postopku oziroma v primeru, ko bi upraviteljico oziroma sodišče pravočasno (to je pred izvedbo dejanj, potrebnih za unovčenje posebne stečajne mase), obvestila o nameravani zunajsodni prodaji. Ker tega ni storila, je dolžna nositi sorazmeren del stroškov, ki so nastali z unovčevanjem posebne stečajne mase. Sodišče prve stopnje je sicer od zneska kupnine (855,00 EUR) že odštelo stroške prodaje v višini 19,96 EUR, vendar pa iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi ugotavljalo, ali so v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase nastali še kakšni stroški, določeni v četrtem odstavku 226. člena ZFPPIPP (vključno s sorazmernim delom nadomestila upravitelju), ki v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase bremenijo pritožnico. Ker višje sodišče izpodbijanega sklepa zaradi odsotnosti razlogov v tem delu ni moglo preizkusiti, je moralo pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ugotovi višino stroškov, ki so morebiti še nastali zaradi unovčevanja posebne stečajne mase tako, da pozove upraviteljico, da te stroške specificirano obrazloži, vključno s sorazmernim delom nagrade.