Appeal granted; bankruptcy court must notify creditor bank X for secured claim verification instead of N.Š. and M.Š.

Pritožbama se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se na drug postopek zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice napoti upnika banka X.

[JEDRO]

Pravico do ločenega poplačila iz nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika, ki sta jo upniku prerekala pritožnika, je upnik utemeljeval na izdani začasni odredbi za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika. Ker se za tako začasno odredbo uporabijo določbe 270. člena in 271. člena ZIZ, po izrecni določbi 2. odstavka 270. člena ZIZ pa se z začasno odredbo ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja, na podlagi izdane začasne odredbe upnik banka X ni pridobil ločitvene pravice, čeprav je bila vsebina začasne odredbe zaznamovana v zemljiški knjigi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma citiranim sklepom o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic je prvostopenjsko sodišče odločilo o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic oziroma izločitvenih pravic tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 26. 5. 2015, ki je sestavni del izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2. Zoper navedeni sklep v delu, v katerem sta bila na pravdo zaradi ugotovitve neobstoja terjatev in ločitvene pravice upnika A. B. napotena, sta se pravočasno pritožila upnika N. Š. in M. Š. Uveljavljala sta pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagala spremembo sklepa v izpodbijanem delu tako, da se na pravdo napoti upnik, kateremu sta prerekala terjatev in ločitveno pravico.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnika sta sicer naknadno vložila še dopolnitev pritožbe, ki pa je pritožbeno sodišče ni upoštevalo, ker je bila vložena šele 20. 6. 2015, torej po preteku pritožbenega roka, ki je potekel dne 11. 6. 2015.

5. Kot je razvidno iz prijave terjatev upnika banka X, je navedeni upnik prijavil terjatev iz naslova solidarnega poroštva stečajnega dolžnika za dolg po štirih kreditnih pogodbah v znesku 4.167.888,91 EUR in iz naslova stroškov izvršilnega postopka po sklepu Okrajnega sodišča v Mariboru VL 145494/2014 z dne 7. 11. 2014 v znesku 1.607,45 EUR. Uveljavljal je tudi ločitveno pravico, ker je njegova terjatev v znesku 4.167.974,13 EUR zavarovana na podlagi sklepa o izdaji začasne odredbe Okrožnega sodišča v Mariboru St 235/2014 z dne 22. 9. 2014.

6. Ker sta navedeno upnikovo terjatev in ločitveno pravico prerekala upnika N. Š. in M. Š., ju je v izpodbijanem delu sklepa prvostopenjsko sodišče napotilo na drug postopek zaradi ugotovitve neobstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice tega upnika.

7. Upnik banka X v zgoraj navedeni prijavi terjatve ni navedel, da njegova terjatev temelji na izvršilnem naslovu. Tudi sklicevanje na sklep Okrajnega sodišča v Mariboru VL 145494/2014 z dne 7. 11. 2014, ne da bi navedel, da je ta sklep postal pravnomočen, ne utemeljuje sklepanja, da ima za terjatev iz tega sklepa veljaven izvršilni naslov. Čim pa je tako, je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravo (določbo 302. člena ZFPPIPP), ko je zaradi ugotovitve neobstoja upnikove terjatve napotilo na drug postopek pritožnika, ki sta upnikovo terjatev v celoti prerekala. Kadar pa upnikova terjatev ne temelji na izvršilnem naslovu, mora po prvem odstavku 300. člena ZFPPIPP tožbo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve vložiti upnik, katerega terjatev je prerekana.

8. Pravico do ločenega poplačila iz nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika, ki sta jo upniku banki X prav tako prerekala pritožnika, je upnik utemeljeval na sklepu Okrožnega sodišča v Mariboru St 235/2014 z dne 22. 9. 2014. Ta je bil izdan v predhodnem stečajnem postopku v predmetni zadevi (red. št. 37) na podlagi 240. člena ZFPPIPP. Gre za izdano začasno odredbo za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika (prvi odstavek 240. člena ZFPPIPP). Kot izhaja iz izreka navedenega sklepa o izdani začasni odredbi, je bilo z njo prepovedano dolžniku odtujiti ali obremeniti njegove nepremičnine, specificirane v tem sklepu ter brez predhodnega soglasja sodišča razpolagati s svojim premoženjem (primerjaj 3. točko tretjega odstavka 240. člena ZFPPIPP). Ker se za tako začasno odredbo po drugem odstavku 240. člena ZFPPIPP uporabijo določbe 270. člena in 271. člena ZIZ, po izrecni določbi drugega odstavka 270. člena ZIZ pa se z začasno odredbo ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja, na kar pravilno opozarjata pritožnika, na podlagi izdane začasne odredbe po sklepu St 235/2014 z dne 22. 9. 2014 upnik banka X ni pridobil ločitvene pravice, čeprav je bila vsebina začasne odredbe zaznamovana v zemljiški knjigi. Ker torej upnikova prerekana ločitvena pravica ni nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialnopravne določbe drugega in tretjega odstavka 308. člena ZFPPIPP, ko je na drug postopek, da ne obstaja ločitvena pravica upnika banke X, z izpodbijanim delom sklepa napotilo upnika N. Š. in M. Š., ki sta mu ločitveno pravico prerekala. V situaciji, ko je upniku ločitvena pravica prerekana, pa ta ni nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova (in za tako situacijo gre v obravnavani zadevi), pa mora sodišče skladno z določbo prvega in drugega odstavka 305. člena ZFPPIPP na drug postopek zaradi ugotovitve obstoja ločitvene pravice napotiti tega upnika.

9. Utemeljenima pritožbama je zato pritožbeno sodišče ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je na drug postopek zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice napotilo upnika banko X (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).