Appeal dismissed; debt discharge denied due to pending property crime conviction not yet expunged.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the debtor's appeal and upheld the first-instance court's rejection of the debt discharge request. The debtor argued that years had passed since the crime, yet the court found the legal conditions for discharge unmet because the criminal conviction for property damage remained in the criminal record. The court ruled that since ten years had not elapsed since the execution of the prison sentence, the statutory requirements for expunging the conviction and thus granting debt relief were not satisfied.
Legislator headnote
AI generated400. člen ZFPPIP; 82. člen Kazenskega zakonika: Debt discharge is not permitted when the debtor has a final conviction for a property crime that has not been expunged because the mandatory ten-year waiting period following sentence execution has not yet expired.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Sodišče je svojo odločitev oprlo na povsem jasen razlog, ki onemogoča odpust obveznosti, to je obstoj obsodbe za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu po podatkih iz kazenske evidence, in obrazložilo, da razbremenitev dolžnika z odpustom obveznosti ne pride v poštev, ker zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov predlog za odpust obveznosti (r. št.13). Tako je ravnalo, ker je na podlagi podatkov iz kazenske evidence z dne 14.5.2015 (r. št. 8) ugotovilo, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje ropa po I. odstavku 213 člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije, na podlagi sodbe opr,. št. I K 46/2000 z dne 17. 10. 2000, ki še ni izbrisano. V tem primeru pa odpust obveznosti ni dovoljen.
2. Zoper sklep je dolžnik vložil pravočasno laično pritožbo. V pritožbi navaja, da je zašel v velike dolgove, ki jih ne more poplačati, zato je stečaj in odpust obveznosti zanj edina možnost za normalno življenje. Ker je od storitve kaznivega dejanja minilo že veliko let, je bil prepričan, da izpolnjuje pogoje za odpust obveznosti. Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Dolžnik s pritožbo ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje ropa s sodbo opr. št. I K 46/2000 izrečeno dne 17.10.2000. Sodišče je svojo odločitev oprlo na povsem jasen razlog, ki onemogoča odpust obveznosti, to je obstoj obsodbe za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu po podatkih iz kazenske evidence in obrazložilo, da razbremenitev dolžnika z odpustom obveznosti ne pride v poštev, ker zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji (prvi in drugi odstavek 400. členom ZFPPIP).
5. Iz podatkov iz kazenske evidence (r. št. 8) je razvidno, da je bil pritožnik obsojen s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I K 46/2000 z dne 17. 10. 2000 na zaporno kazen šest let in osem mesecev zapora. Datum izvršitve sankcije je bil 1. 9. 2006. V skladu s 6. točko četrtega odstavka 82. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/2008, 66/2008 – popr., 39/2009, 55/2009 - odl. US, 91/2011) nastopijo zakonski pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence pri obsodbi na kazen zapora nad pet do deset let v desetih letih od takrat, ko je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja. Za presojo pravilnosti in zakonitosti odločitve prvostopenjskega sodišča je relevantno dejansko stanje, ki je obstajalo v času izdaje izpodbijanega sklepa. Ker je v času odločanja prvostopenjskega sodišča o predlogu dolžnika še vedno obstajala ovira za začetek postopka odpusta obveznosti, saj še ni minilo deset let od izvršitve kazni dne 1. 9. 2006, je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti materialnopravno pravilna.
6. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep prvostopnega sodišča potrdilo (2. točka 365.člena ZPP v zvezi z 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).