Appeal dismissed; child support allocation must prioritize child's best interest and custody arrangement over parent's financial capacity.

Pritožba se zavrne in se sodba v izpodbijanem delu potrdi.

[JEDRO]

Toženec ima do mladoletne hčerke preživninsko obveznost, do polnoletnih sinov, ki sta zaposlena, pa ne. Tudi če toženec še vedno prispeva k njunemu preživljanju, to ne more iti v škodo mladoletne hčerke, do katere preživninsko obveznost še vedno ima. Pri razporeditvi preživninske obveznosti med preživninska zavezanca je potrebno poleg premoženjskih razmer (za katere je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da so nekoliko boljše na strani toženca) upoštevati tudi, da je mladoletna hči dodeljena v varstvo in vzgojo tožeči stranki, kar pomeni, da je hčerka večino časa pri tožnici.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, mladoletno hčerko zaupalo v varstvo in vzgojo tožnici, tožencu pa naložilo od 1. 2. 2015 dalje plačevati 220,00 EUR mesečne preživnine. Višji tožbeni zahtevek je sodišče zavrnilo. Stike je določilo po predhodnem dogovoru pravdnih strank. Odločilo je tudi, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.

2. Zoper odločitev o preživnini (III. točka izreka sodbe) se pritožuje tožena stranka in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da ne prereka ugotovitev sodišča glede ugotovljenih mesečnih preživninskih potreb mladoletne A., ne strinja pa se z razporeditvijo preživninske obveznosti med preživninska zavezanca. Sodišče je določilo previsoko preživnino glede na premoženjske razmere toženca. Sodišče je upoštevalo, da ima toženec neto zaslužek 923,00 EUR, kar je napačno. Toženec je v zadnjih treh mesecih res zaslužil povprečno 950,00 EUR, vendar je bila plača višja zaradi opravljenih nadur. Praviloma toženec prejema okoli 900,00 EUR mesečno. Sodišče bi moralo upoštevati toženčevo plačo brez nadur. Toženec pomaga pri preživljanju sinov L. in N., ki sta res oba že polnoletna in zaposlena, vendar živita doma in ne prejemata visokih plač. Sin N. je 60 % invalid in doma ne more veliko pomagati. Toženec krije vse tekoče stroške stanovanjske hiše. Res je toženec tudi lastnik kmetije, vendar mu ta kakšnih omembe vrednih dohodkov ne prinaša. Tudi hrane se na kmetiji ne predela veliko, saj toženec za delo na vrtu nima časa. Nekaj zelenjave res pridelajo, vendar ne toliko, da bi bili stroški za prehrano bistveno nižji. Toženec je res navedel, da znašajo stanovanjski stroški 190,00 EUR mesečno, vendar se ti stroški nanašajo na komunalo 50,00 EUR, elektriko 90,00 EUR internetni priključek 50,00 EUR. Izrecno je toženec navedel, da se ogrevajo na drva, vendar stroška s kurjavo ni zatrjeval. Zato je sodišče možnost ogrevanja na lastna drva neupravičeno štelo tožencu v škodo. Splošno znano je tudi, da so stroški s stanovanjsko hišo bistveno višji kot stroški s stanovanjem.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravno podlago za določitev preživnine za mladoletnega otroka predstavljajo določbe 129. člena in 129.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih,(1) podlago za preživninsko obveznost pa določa 123. člen ZZZDR. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca, pri odmeri preživnine pa mora sodišče voditi otrokova korist, tako da je ta primerna pri zagotavljanju uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka.

6. Pritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča, da znašajo preživninske potrebe za mladoletno A. 427,00 EUR mesečno. Izpodbija pa razporeditev preživninskega bremena med oba preživninska zavezanca in meni, da mu je sodišče naložilo v plačilo previsoko preživnino ter ocenjuje, da bi lahko plačeval, 180,00 EUR mesečno.

7. Prvostopenjsko sodišče je upoštevalo, da ima toženec za malenkost višje dohodke iz delovnega razmerja kot tožnica ter da ima kot lastnik kmetije možnost pridobiti dodatni zaslužek s prodajo govedi, pridelavo hrane doma ter ima nižji strošek s kurjavo, saj dobi drva iz domačega gozda. Zato je sodišče naložilo tožencu, da k preživljanju hčerke prispeva nekoliko več kot tožnica (220 : 200). Toženec v pritožbi navaja, da prispeva k preživljanju dveh sinov, ki sta sicer res oba polnoletna in zaposlena, vendar živita doma in potrebujeta njegovo pomoč. Dodaja še, da s kmetijo ne more veliko dodatno zaslužiti ter da ima večje stroške zaradi življenja v hiši, kot če bi živel v stanovanju. Te pritožbene navedbe preživninskega razmerja, ki ga je določilo prvostopenjsko sodišče ne morejo spremeniti. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ovrednotilo toženčeve preživninske sposobnosti ter stroške, ki jim ima.

8. Toženec ima do mladoletne hčerke preživninsko obveznost, do polnoletnih sinov, ki sta zaposlena, pa ne. Tudi če toženec še vedno prispeva k njunemu preživljanju, to ne more iti v škodo mladoletne hčerke, do katere preživninsko obveznost še vedno ima. Pri razporeditvi preživninske obveznosti med preživninska zavezanca je potrebno poleg premoženjskih razmer (za katere je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da so nekoliko boljše na strani toženca) upoštevati tudi, da je mladoletna hči dodeljena v varstvo in vzgojo tožeči stranki, kar pomeni, da je hčerka večino časa pri tožnici. To je je še dodaten argument, da delež preživnine, ki odpade na toženca, ne more biti manjši.

9. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako tudi tisti ne, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo potrebno zato zavrniti in izpodbijani del sodbe potrditi (353. člen Zakona o pravdnem postopku).(2)

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 33/91 in naslednji, v nadaljevanju ZZZDR.

Op. št. (2): Ur. l. RS, št. 45/2008, v nadaljevanju ZPP.