Appeal granted; first-instance judgment voided due to incomprehensible ruling and missing reasoning on key facts.

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Upniki nepremičninske izvršbe niso enotni - in še manj nujni - sosporniki v postopku, ki teče na podlagi tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ker je materialnopravni položaj upnika in tretjega v razmerju do predmeta izvršbe lahko v posameznih zadevah različen in je posledično tudi odločitev o dopustnosti izvršbe v razmerju do posameznih upnikov lahko različna.

Nepodpisana pritožba je nepopolna pritožba.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo:

– tožbo(1) zoper tožence M. K. ter R. in B. P., vsi ... in

– tožbeni zahtevek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, dovoljene s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani 2874 VL 49890/2011 pristop k VL 30849/2008 glede ½ nepremičnine, posameznega dela št. 54 v stavbi št. ... k. o. ...

2. Posledično je zato tožnici naložilo, da v 15 dneh tožencem povrne pravdne stroške v znesku 2.424,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

3. Zoper sodbo se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožnica s predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Graja stroškovno odločitev vključno z vrednostjo spora. Navaja, da je „neupravičena subdelegacija pooblastila toženih strank“ ter „neupravičena izterjava.“(2) Sicer pa opozarja, da predstavlja prodaja celotne nepremičnine, ki spada v skupno premoženje zakoncev, zaradi plačila dolga enega od zakoncev, poseg v pravico do lastnine po 33. členu Ustave drugega zakonca, čeprav nepremičnina, ki je predmet izvršbe, v zemljiški knjigi ni vpisana kot njuno skupno premoženje.(3)

4. Na pritožbo tožnice so odgovorili toženci, tisti ki jih zastopa P. P., odvetnik v Ljubljani. V odgovoru prerekajo pritožbene navedbe tožnice, soglašajo z izpodbijano sodbo in predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, tožnici pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka tožencev.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je (absolutna) bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju, pri čemer gre za po drugem odstavku 350. člena ZPP po uradni dolžnosti upošteven pritožbeni razlog.

7. V obravnavani zadevi je že izrek sodbe nerazumljiv. Ne le, da tožbe ni mogoče zavrniti (zavrniti je mogoče le tožbeni zahtevek). O tožbi pa sodišče odloča takrat, kadar niso podani pogoji za meritorno (vsebinsko) odločanje(4), in v takem primeru bodisi tožbo zavrže ali pa ugotovi, da je umaknjena(5). Nerazumljivost izreka sodbe ne pojasni niti dejstvo, da je o tožbi oziroma tožbenem zahtevku odločeno s sodbo in sklepom (ni razumljivo, o čem je sodišče odločalo s sklepom). Nasprotno, navedeno dejstvo povzroča dodatno nerazumljivost, še posebej upoštevajoč razloge (da gre pri tožencih za nujne (in) enotne sospornike), iz katerih izhaja, da naj ne bi bila tožena prava stranka, s posledično neutemeljenostjo tožbenega zahtevka (zaradi zgrešene pasivne legitimacije).

8. Poleg tega izpodbijana sodba o odločilnih dejstvih sploh nima razlogov. Predmet obravnavanja in odločanja (spora v mejah zahtevkov pravdnih strank)(6) v obravnavani zadevi je namreč (ne)dopustnost izvršbe glede predmeta izvršbe (do ½ v tožbenem zahtevku navedene nepremičnine – stanovanja v etažni (so)lastnini) tožnice kot tretje v okvirih omejitev, ki jih določa 65. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) za poseg v odločanje izvršilnega sodišča glede 1) predmeta izvršbe ter 2) aktivne in 3) pasivne legitimacije, s tem da sta predpostavki za dopustnost tožbe za nedopustnost izvršbe tako vložitev ugovora s strani tretjega kot tudi nasprotovanje takemu ugovoru s strani upnika.(7) O navedenem izpodbijana sodba nima razlogov. Za odločanje v obravnavani zadevi ni pomembno, kdo so (ali niso) etažni (so)lastniki večstanovanjske stavbe ..., kot tudi ne, kdo je zavezanec za plačilo terjatve, ki jo upniki uveljavljajo v izvršilnem postopku zoper dolžnika. Zato razlogi, ki jih sodišče prve stopnje navaja kot podlago njegove izpodbijane odločitve glede navedenih okoliščin spora, niso pravno pomembni.

9. Nerazumljivost odločitve ter dejstvo, da v sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih (kar predstavlja cit. bistveno kršitev postopkovnih določb iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), onemogoča pritožbeni preizkus izpodbijane sodbe. Navedeno je pritožbenemu sodišču narekovalo, da je na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP pritožbi tožnice ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje novo sojenje, saj navedene kršitve postopka glede na njeno naravo ni moglo samo odpraviti.(8) Iz gornje obrazložitve pa je hkrati jasno, katere določbe ZPP so bile prekršene in v čem je kršitev (drugi odstavek 360. člena ZPP).

10. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

Op. št. (1): V razlogih sodbe sodišče prve stopnje navaja, da gre za (izhajajoč iz stališča, da gre pri tožencih za nujne (in) enotne sospornike) odločitev o zahtevku (in ne za odločitev o tožbi);

Op. št. (2): Pritožba je glede navedenega povsem nerazumljiva?

Op. št. (3): Vloge tožnice, naslovljene kot „Dopolnitev pritožbe,“ ki ni podpisana, pritožbeno sodišče ni upoštevalo (nepodpisana pritožba je nepopolna pritožba (prim. tretji odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP); tako pritožbo sodišče (prve stopnje ali pritožbeno), upoštevajoč da se po 336. členu ZPP v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, zavrže (po 343. oziroma 351. členu ZPP);

Op. št. (4): Ko niso podane procesne predpostavke za meritorno odločanje (vključno z umikom tožbe, tudi fiktivnim – 105.a člen ZPP);

Op. št. (5): Tako takrat, ko tožnik tožbo umakne, kot tudi takrat, ko gre za fikcijo umika tožbe (zaradi denimo neplačane sodne takse);

Op. št. (6): Prim. 1. in 2. člen ZPP;

Op. št. (7): Ob tem pritožbeno sodišče še opozarja, da upniki nepremičninske izvršbe niso enotni - in še manj nujni - sosporniki v postopku, ki teče na podlagi tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ker je materialnopravni položaj upnika in tretjega v razmerju do predmeta izvršbe lahko v posameznih zadevah različen in je posledično tudi odločitev o dopustnosti izvršbe v razmerju do posameznih upnikov lahko različna (glej sklep VS II Ips 380/2008 z dne 24. 9. 2009);

(8) Pritožbeno sodišče pri tem še opozarja na izjemno pomembno razliko med skupnim in solastnim premoženjem v obravnavani zadevi, podrobneje o tem glej sodbo VS II Ips 452/2010 z dne 29. 9. 2011;