Inheritance court dismissed appeal when dispute over estate property warranted referral to civil litigation.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Ker med strankami ni prišlo do dednega dogovora, je odločitev sodišča o prekinitvi postopka in napotitvi na pravdo pravilna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zapuščinski postopek prekinilo in dediče F. S., R. S., J. F. J., A. A., M. S., U. S., C. C. C., D. B. in E. E. napotilo na pravdo, da s tožbo proti sodedičem G. G., F. S., I. J. N., H. H. in A. P. uveljavijo zahtevek, da v zapuščino ne spada stavba št. 502, stoječa na nepremičnini parc. št. 287/2 k. o. X. Poučilo jih je še, da so dolžni tožbo vložiti v roku trideset dni po pravnomočnosti tega sklepa in v istem roku sodišču predložiti kopijo tožbe kot dokaz. Če tožbe ne bodo vložili, bo sodišče nadaljevalo s postopkom, ne da bi upoštevalo njihove navedbe.

2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil dedič F. S., ki se z napotitvijo na pravdo ne strinja, ker je bil 10. 3. 2014 sklenjen dogovor o delitvi premoženja, s katerim so vsi dediči soglašali. V tej smeri se je postopek potem nadaljeval in so nastali tudi znatni stroški. S prekinitvijo postopka bi bila oškodovana večina dedičev. Glede delitve so bili dediči soglasni, nesoglasja so nastala glede odkupa polovice zemljišča, to pa ni več stvar zapuščinskega postopka. V vsakem primeru bodo nastala solastniška razmerja, ki se bodo reševala kasneje, bodisi z odkupom deležev, prodajo, v skrajnem primeru pa po sodni poti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predmet zapuščine so stvari in pravice, ki so pripadale zapustniku v trenutku smrti. Če obstaja spor ali določeno premoženje spada v zapuščino, mora sodišče stranko, katere pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo (212. in 213. člen Zakona o dedovanju; v nadaljevanju ZD).

5. Pritožnik je v tem zapuščinskem postopku zahteval, da sodišče iz zapuščine izloči stavbo 502 na nepremičnini parc. št. 287/2 k. o. X. Trdil je, da sta stanovanjsko hišo zgradila njegova starša, da je zapustnica od gradnje že na začetku odstopila, da hišo že od vsega začetka uporablja in upravlja družina S., njihovemu lastništvu pa pokojna teta oziroma zapustnica ni nikoli oporekala. Nekateri dediči so izločitveni zahtevek priznali, pet jih pa mu nasprotuje. Zaključek sodišča, da med dediči obstaja spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, je povsem točen, posledično pa pravilna tudi odločitev o prekinitvi zapuščinske obravnave in napotitvi na pravdo (212. člen ZD).

6. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je bilo med dediči že doseženo soglasje oziroma dogovor o delitvi premoženja. Iz zapisnika naroka z dne 10. 3. 2014 res izhaja, da je bilo ugotovljeno, da je med dediči možna sporazumna rešitev zadeve, vendar se je v nadaljevanju postopka izkazalo, da se niso mogli sporazumeti o načinu delitve in je del dedičev vztrajal pri predlogu za izločitev dela zapuščine. Ker med strankami ni prišlo do dednega dogovora, je odločitev sodišča o prekinitvi postopka in napotitvi na pravdo pravilna.

7. Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).