Court denies tax exemption for property restructuring case, allowing payment deferral until judgment.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the appellant's request for a full exemption from court fees, upholding the first-instance decision to defer payment until the final judgment. Although the appellant argued severe financial hardship and lack of liquid assets, the court noted they still held a co-ownership share in real estate undergoing restructuring. The court ruled that because the property restructuring process is lengthy, deferring payment to the judgment date is the maximum legally permissible delay under the Court Fees Act.
Legislator headnote
AI generated11. člen ZST-1; 3. odstavek 11. čl. ZST-1: When a party possesses real estate subject to restructuring, a court may defer court fee payment until the final judgment if the restructuring process is expected to take a long time, as this constitutes the maximum allowable deferral period.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ker proces prestrukturiranja nepremičnega premoženja traja dalj časa, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, da je plačilo sodne takse odložilo do izdaje odločbe, kar je najdaljši čas, do katerega je taksno obveznost mogoče odložiti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ugodilo pa podrednemu predlogu za odlog plačila sodne takse in plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji v višini 7.185,00 EUR odložilo do izdaje odločbe.
2. Pritožuje se tožeča stranka. Predlaga spremembo sklepa tako, da bo oproščena plača sodnih taks. Za zmoten označuje zaključek, da je tožnik še vedno lastnik nepremičnega premoženja. Sklicuje se na izpisek konta 97 Davčnega urada Maribor in izpisek iz izvršbe istega organa ter zaključuje, da ima tožnik davčni dolg iz naslova plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V izvedenem izvršilnem postopku je davčni organ ugotovil, da tožnik nima rubljivega premičnega premoženja. Tožeča stranka je že predložila dokumentacijo, iz katere je razvidno, da se preživlja sama, da nima rednih denarnih prejemkov, da nima prihodkov oz. premoženja, da nima prihrankov niti bančnega računa in da nima niti vrednega premičnega premoženja. Tožnikov solastninski delež na nepremičninah je obremenjen s številnimi bremeni in v postopku sodne prodaje v izvršilnem postopku. Tožnik z njim ne more razpolagati in od tega premoženja nima koristi, temveč le dodatno breme zaradi obračunavanja dajatev. Tožnik je bil v letu 2011 prejemnik socialne pomoči, kasneje pa zaradi spremenjene zakonodaje ne več. Izgubil je edini vir sredstev za preživljanje. Ker zahtevanega zneska tožnik v kratkem času ne more zbrati, bi mu bila z zavrnitvijo taksne oprostitve odvzeta pravica do sodnega varstva in pravica do pravnega sredstva.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Dejstvo, da tožnik rednih dohodkov in likvidnih sredstev, iz katerih bi lahko plačal sodno takso – kar tožeča stranka izpostavlja in dokazuje s pritožbi priloženimi listinami – nima, je sodišče prve stopnje upoštevalo. Na osnovi te ugotovitve je zaključilo, da bi bilo tožnikovo preživljanje s takojšnjim plačilom sodnih taks ogroženo. Pritožbeno sodišče s prvostopenjskim soglaša, da tožnik relativno visoke taksne obveznosti (7.185,00 EUR) v zakonsko predvidenem 15-dnevnem roku ne more plačati. Ker pa razpolaga z nepremičnim premoženjem, pogojev z oprostitev taksne obveznosti ni. Pri odločanju o oprostitvi plačila sodne takse mora sodišče poleg finančnega in likvidnostnega stanja upoštevati tudi premoženjsko stanje prosilca (peti odstavek 11. čl. Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1). Ugotovitvi, da razpolaga s solastninskim deležem na več nepremičninah, pritožnik argumentirano ne ugovarja. Tudi če so te nepremičnine obremenjene, kar pritožnik zatrjuje v pritožbi, bo v doglednem času prišlo do prestrukturiranja tega premoženja. Tožnik ne zatrjuje, da bi bremena presegala vrednost nepremičnega premoženja. Ker proces prestrukturiranja nepremičnega premoženja traja dalj časa, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, da je plačilo sodne takse odložilo do izdaje odločbe, kar je najdaljši čas, do katerega je taksno obveznost mogoče odložiti (tretji odstavek 11. čl. ZST-1).
5. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Sodnica posameznica odloča na podlagi 366.a. čl. Zakona o pravdnem postopku.