Court partially allows appeal against court fee waiver, upholding partial fee reduction while voiding fee order.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the appeal against the first-instance decision granting a partial fee waiver but voided the subsequent order requiring full payment. The appellant argued the company lacked liquidity and assets, yet the court found the balance sheet showed sufficient assets and fees could be paid via assignment. Consequently, the court upheld the partial waiver while invalidating the demand for the remaining balance.
Legislator headnote
AI generated11. člen ZST-1; 337. člen ZPP; 34.a člen ZST-1; 2. in 3. točka 365. člen ZPP: A court may partially waive or allow installment payments for legal fees if a party lacks means, but full waiver is prohibited for legal entities; an objection to a fee payment order remains valid even before a fee waiver decision becomes final.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba zoper sklep z dne 10. 2. 2015 se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Pritožbi zoper sklep z dne 2. 3. 2015 se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
[JEDRO]
Sodno takso je mogoče plačati tudi preko asignacije.
[OBRAZLOŽITEV]
1. V sklepu z dne 10. 2. 2015 je sodišče tožečo stranko delno oprostilo plačila sodne takse za znesek 5.514,00 EUR (I.) in sklenilo, da je preostalo sodno takso v znesku 8.271,00 EUR dolžna plačati v dveh obrokih po 4.135,50 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 15 dni po pravnomočnosti sklepa, drugi pa v roku treh mesecev po pravnomočnosti sklepa (II.) in za ta znesek zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodne takse (III.).
2. Pred pravnomočnostjo sklepa o delni oprostitvi plačila sodne takse je sodišče toženi stranki poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse, zoper katerega je ta vložila ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo kot neutemeljenega.
3. Tožeča stranka s pritožbo izpodbija oba sklepa in navaja, da družba, ki ne posluje nima prilivov in že dalj časa blokiran račun. Bilančno stanje sodišče napačno interpretira. Premoženja ni mogoče prodati in z njim poravnati obveznosti. Vrednost premoženja, s katerim razpolaga tožeča stranka, ne presega 500,00 EUR. Ugovor zoper izdani plačilni nalog je bil zavrnjen neutemeljeno, ker odločitev o delni zavrnitvi plačila sodne takse še ni bila pravnomočna.
4. Pritožba zoper sklep z dne 10. 2. 2015 ni utemeljena, pritožba zoper sklep z dne 2. 3. 2015 je utemeljena.
5. V skladu z 11. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila taks oziroma ji odloži plačilo takse ali ji dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne zmore zagotoviti, oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Popolna oprostitev plačila sodnih taks, za kar se zavzema pritožba, za pravne osebe po zakonu ni dopustna. Pri odločanju o delni oprostitvi in odlogu oziroma obročnem plačilu takse pa je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje tožeče stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).
6. V pritožbenem postopku ni sporno, da je pritožnica nelikvidna celo leto 2014 in da nima prilivov in odlivov na transakcijskem računu. Iz bilance za leto 2014 pa sledi, da ima nepremičnine, stroje in opremo v vrednosti 10.880,86 EUR, zaloge v vrednosti 28.720,23 EUR in denarna sredstva v višini 9.953,61 EUR ter še terjatve v višini 259.762,16 EUR. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča niso izpolnjeni pogoji, da se tožečo stranko oprosti plačila sodne takse za revizijski postopek v višjem znesku kot je to storilo sodišče prve stopnje. Do takšnega zaključka je sodišče prve stopnje pravilno prišlo na podlagi kritične presoje tako premoženjskega, finančnega kot tudi likvidnostnega stanja pritožnice. Da sredstev, ki jih pritožnica ima, ne more prodati, je nedovoljena pritožbena novota v smislu določila 337. člena ZPP. Tudi sicer je dokazno breme na predlagatelju, ki želi doseči oprostitev plačila sodne takse in sicer, da nima sredstev za plačilo sodne takse in da teh sredstev tudi ne more zagotoviti. Tega pa pritožnik ni izkazal. Bilanca izkazuje, da družba premoženje ima, pritožnik pa ni dokazal, da sredstev ne more zagotoviti, ne glede na blokado tekočega računa, nenazadnje je takso mogoče plačati tudi preko asignacije. Ne gre tudi prezreti, da je sodišče delno sledilo predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse in ji sodno takso znižalo za 40 %, omogočilo ji je tudi obročno plačilo v dveh obrokih, drugega šele tri mesece po pravnomočnosti sklepa.
7. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbo zoper sklep z dne 10. 2. 2015 zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP). Ker je sodišče ugovor zoper plačilni nalog zavrnilo še preden je bilo pravnomočno odločeno o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, se pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora z dne 2. 3. 2015 pokaže kot utemeljena in ji je potrebno ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (34.a člen ZST-1).
8. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo zoper sklep z dne 10. 2. 2015 zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, pritožbi zoper sklep z dne 2. 3. 2015 pa ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter v tem obsegu vrača zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnje poslovanje (3. točka 365. člena ZPP).