Appeal dismissed; plaintiff lacks legal interest after defendant reversed pension adjustment effects.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance judgment rejecting the plaintiff's claims to reverse administrative acts regarding negative pension adjustments. The plaintiff argued for the restoration of pension arrears and interest, but the court found no legal basis for these claims. Since the defendant had already legally reversed the consequences of the negative adjustment, the plaintiff could no longer improve their legal position, rendering the appeal inadmissible due to lack of legal interest.
Legislator headnote
AI generatedZOPRZUJF; ZPP: When a defendant reverses the legal consequences of a negative pension adjustment via a final decision, the plaintiff loses legal interest in suing to reverse the original acts because their legal position cannot be improved.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Pritožbeno sodišče je v podobnih primerih že zavzelo stališče, da tožeče stranke z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF potem, ko je tožena stranka na podlagi določb ZOPRZUJF z izdajo novih odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja.
V ZOPRZUJF-u ni podlage za plačilo zakonskih zamudnih obresti.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo na odpravo odločb št. ... z dne 27. 8. 2012 in 17. 1. 2013 o negativni uskladitvi pokojnin, ugotovitev da starostna pokojnina znaša 865,84 EUR, in da mu tožena stranka povrne neupravičeno odtegnjene mesečne zneske v višini 150,00 EUR od 1. 6. 2012 dalje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Hkrati je izreklo, da tožnik trpi sam svoje stroške postopka (II. točka izreka).
Zoper sklep je tožnik po pooblaščenem odvetniku vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo sklepa tako, da se priznajo vtoževane zakonske zamudne obresti in stroški postopka, oziroma da se zadeva podrejeno vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Meni, da sodišče tožbe ne bi smelo zavreči. Kadar tožena stranka izpolni zahtevek po vložitvi tožbe, je potrebno tožbi ugoditi, tožeči stranki pa gredo vsaj stroški postopka in v konkretnem primeru tudi zakonske zamudne obresti.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Izdan je ob dovolj razčiščenem procesnem stanju in pravilno uporabljenih določbah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP). V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. člena v zvezi s 339. členom ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.
Sklep je utemeljen s pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč na pritožbeno izvajanje dodaja le še naslednje.
V sodni praksi je pritožbeno sodišče že v številnim istovrstnih zadevah(1) zavzelo povsem enotno stališče, da tožniki z izpodbojnimi tožbami na odpravo upravnih aktov o negativni uskladitvi pokojnin, potem ko je tožena stranka na podlagi Zakona o odpravi posledic razveljavitve 2., 3. in 4. odstavka 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS, št. 47/2013, v nadaljevanju ZOPRZUJF) z odločbami z dne 24. 6. 2013 pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, več ne izkazujejo pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja. Z izplačilom še preostalega, 80 % deleža razlike v pokojnini meseca maja 2014, je bilo namreč v celoti vzpostavljeno stanje, kakršno je obstajalo pred protiustavnim posegom v višino pokojninskih dajatev.
Neizkazanost pravnega interesa zaradi že odpravljenih pravnih posledic negativne uskladitve pokojnin in nezmožnost izboljšanja pravnega položaja velja seveda tudi za vtoževano ugotovitev, da starostna pokojnina še naprej znaša 865,86 EUR. Tovrstni zahtevek glede na predpostavke za ugotovitveno tožbo iz 181. člena ZPP, v sodno socialnem sporu niti ni dopusten.
Enako velja za vtoževane zakonske zamudne obresti, ki v okoliščinah konkretnega primera ne morejo obstajati kot samostojna terjatev, temveč le v povezavi s pravico do pokojninske dajatve. Sicer pa že sodišče prve stopnje materialno pravno pravilno razloguje, da v ZOPRZUJF-u sploh ni zakonske podlage za plačilo zakonskih zamudnih obresti.
Glede na vse, prej navedene dejanske razloge, je z izpodbijanim sklepom tožba iz spora o glavni stvari ob pravilno uporabljenem 1. odstavku 274. člena ZPP, tudi po presoji pritožbenega sodišča v celoti zakonito zavržena.
Ob takšnem izidu spora o glavni stvari je pravilen tudi stroškovni izrek izpodbijanega sklepa. Ker zaradi zakonito zavržene tožbe, tožnik v predmetnem sodno socialnem sporu ni z ničemer uspel, je ob pravilno uporabljenem 1. odstavku 154. člena ZPP zakonito izrečeno, da nosi sam svoje stroške, nastale v postopku pred prvostopenjskim sodiščem.
Zaradi obrazloženega je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na temelju 2. točke 365. člena ZPP potrditi sklep sodišča prve stopnje.
(1) Na primer Psp 484/2013, Psp 485/2013, Psp 523/2013, Psp 534/2014 in druge.