Administrative court dismisses appeal for free legal aid due to lack of specific grounds and probable success.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Tožnik zgolj posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in ne navaja niti enega konkretnega razloga, s katerim bi izpodbijal presojo zakonskega pogoja iz ZBPP, ki zahteva, da se BPP dodeli le tistim prosilcem, ki imajo vsaj verjetne izglede za uspeh v sodnem postopku, v zvezi s katerim vlagajo prošnjo, ne pa vsem, ki si to želijo, pa si zaradi svojega slabega premoženjskega stanja ne morejo zagotoviti odvetnika. V obravnavani zadevi to pomeni, da obstoj zakonske možnosti za vložitev pravnega sredstva in dejstvo, da je tožnik prejemnik socialne pomoči, sama zase še ne zadostujeta za dodelitev BPP za vložitev pravnega sredstva, tožnik pa z golim nestrinjanjem ne more izpodbiti niti stališča, da v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh.

[OBRAZLOŽITEV]

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani št. Bpp 53/2014-2 z dne 13. maja 2014 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik prosil za dodelitev BPP v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani, št. Bpp 53/2014-2 z dne 13. 5. 2014, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za BPP v obsegu zastopanja in pravnega svetovanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani, št. Bpp 309/2013-2 z dne 22. 1. 2014. Organ za Bpp je v odločbi št. Bpp 53/2014-2 z dne 13. 5. 2014 presojal, ali ima prosilec verjetne izglede za uspeh v upravnem sporu zoper prej navedeno odločbo, št. Bpp 309/2013-2 z dne 22. 1. 2014 in ocenil, da jih ni imel. Navedena odločitev se je izkazala za pravilno, saj je Upravno sodišče RS v Ljubljani s sodbo št. I U 383/2014 z dne 12. 3. 2014 tožbo prosilca zoper odločbo, št. Bpp 309/2013 z dne 22. 1. 2014, zavrnilo. Toženka je torej glede na navedeno pravilno ocenila, da tožnikova tožba nima verjetnega izgleda za uspeh, kar pomeni, da za dodelitev BPP ni izpolnjen objektivni pogoj iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je prejemnik socialne podpore in da dokler mu ne bo nudena ustrezna pravna pomoč, nobena „vaša odločba, sklep ali sodba v imenu ljudstva ni pravilna in ne temelji na zakoniti pravni podlagi“. Meni, da toženka napačno ugotavlja, da izgledov za uspeh v pritožbi ni in da svojih trditev ne obrazlaga s tehtnimi argumenti. Na tak način se v zadevi ne sme odločati, saj mu ni bila nudena BPP, zaradi česar ni mogel napisati pritožbe, kakor bi to naredil pravnik. Brez odvetnika je prikrajšan za pravično in pošteno sojenje, sodišče pa na tak način „domnevno ščiti pokvarjene skorumpirane odvetnike pred kazenskim pregonom“. Meni, da je zadevo treba vrniti sodišču, da mu dodeli odvetnika, torej smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP mora organ pri odločanju o zahtevi za dodelitev BPP upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, med drugim, ali zadeva ni očitno nerazumna oziroma ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh.

Upravni organ se je pri svoji presoji oprl na razloge odločbe, zaradi izpodbijanja katere je tožnik zaprosil za BPP, ter na njihovi podlagi ocenil, da vložitev tožbe s strani tožnika nima verjetnih izgledov za uspeh. Poleg tega tožnik v tožbi zgolj posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in ne navaja niti enega konkretnega razloga, s katerim bi izpodbijal presojo zakonskega pogoja iz ZBPP, ki zahteva, da se BPP dodeli le tistim prosilcem, ki imajo vsaj verjetne izglede za uspeh v sodnem postopku, v zvezi s katerim vlagajo prošnjo, ne pa vsem, ki si to želijo, pa si zaradi svojega slabega premoženjskega stanja ne morejo zagotoviti odvetnika. V obravnavani zadevi to pomeni, da obstoj zakonske možnosti za vložitev pravnega sredstva in dejstvo, da je tožnik prejemnik socialne pomoči, sama zase še ne zadostujeta za dodelitev BPP za vložitev pravnega sredstva, tožnik pa z golim nestrinjanjem ne more izpodbiti niti stališča, da v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh.

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Neutemeljena je tudi tožnikova zahteva za oprostitev plačila sodnih taks za ta upravni spor. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje.