Tax court allows appeal against property tax assessment due to unconstitutional tax base provision invalidating legal basis.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Administrative Court of the Republic of Slovenia allowed the taxpayer's appeal and revoked the tax authority's decision regarding the property tax on high-value real estate. The taxpayer argued that Article 193 of the Act on Balancing Public Finances was unconstitutional, a claim upheld by the Constitutional Court which declared the article incompatible with the Constitution. Consequently, the court ruled that the tax base was not legally defined, removing the statutory foundation for the tax liability and ordering the case to be remanded for reconsideration.
Legislator headnote
AI generatedArticle 193 of the Act on Balancing Public Finances; Article 147 of the Constitution: The Constitutional Court's declaration of unconstitutionality renders the provision inapplicable to pending cases, thereby eliminating the legal basis for tax assessment when the tax base remains undefined.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožbi se ugodi, odločba Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana št. DT 42270-3248/2013-1 z dne 20. 6. 2013 se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.
[JEDRO]
Določba 193. člena ZUJF (davčna osnova za davek na nepremično premoženje večje vrednosti) se po odločbi Ustavnega sodišča U-I-125/14 z dne 19. 2. 2015 nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar v zadevah, kot je obravnavana, pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni (več) zakonske podlage za odmero zadevne davčne obveznosti.
[OBRAZLOŽITEV]
Davčni urad Ljubljana je z izpodbijano odločbo tožnici odmeril in naložil davek na nepremično premoženje večje vrednosti za leto 2013 od davčne osnove 986.435,62 EUR v znesku 2.490,64 EUR na način in v rokih, določenih v izreku. Odločitev je utemeljena z določbami 60. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (v nadaljevanju ZIPRS 1314), 193. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF) ter s podatki o nepremičninah, ki so predmet obdavčitve, o njihovi splošni tržni vrednosti ter o njihovih lastnikih oziroma upravljavcih, kot so na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, evidentirani v registru nepremičnin, ki jih je davčnemu organu posredoval pristojni organ za evidentiranje in množično vrednotenje nepremičnin in so navedeni v prilogi izpodbijane odločbe.
Ministrstvo za finance je z odločbo DT-499-10-392/2014-3 z dne 15. 10. 2014 pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in pritrdilo izpodbijani odločitvi in razlogom.
Tožnica se z odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo. Primarno meni, da je izpodbijana odločba nezakonita zaradi neustavnosti 193. člena ZUJF. Sodišču zaradi podane neustavnosti omenjenega člena predlaga odpravo izpodbijane odločbe.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Predlaga zavrnitev tožbe.
Tožba je utemeljena.
Po 193. členu ZUJF je davčna osnova za davek na nepremično premoženje večje vrednosti seštevek posplošene vrednosti nepremičnin v lasti istega lastnika, ugotovljene s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin in pripisane nepremičninam v registru nepremičnin na dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek. Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na zahtevo naslovnega sodišča, z odločbo U-I-125/14-17 z dne 19. 2. 2015 odločilo, da je bil 193. člen ZUJF v neskladju z Ustavo, ker se pri določanju davčne osnove za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti sklicuje na Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, za katerega je Ustavno sodišče z odločbo U-I-313/13 ugotovilo, da ni zadostil zahtevam načela zakonitosti pri predpisovanju davkov iz 147. člena Ustave, v postopku ugotavljanja posplošene tržne vrednosti nepremičnine pa nista bili zagotovljeni pravica do izjave iz 22. člena Ustave in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.
Ker je z uveljavitvijo Zakona o davku na nepremičnine (Uradni list RS, št. 103/13) 193. člen ZUJF prenehal veljati 1. januarja 2014, je Ustavno sodišče o ustavnosti zakona odločilo na podlagi 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS). Takšna odločba Ustavnega sodišča ima učinek razveljavitve. Skladno s 44. členom ZUstS se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Odločba Ustavnega sodišča je bila objavljena 6. 3. 2015, razveljavitev pa je skladno s 43. členom ZUstS začela učinkovati naslednji dan, to je 7. 3. 2015. Določba 193. člena ZUJF (davčna osnova za davek na nepremično premoženje večje vrednosti) se po navedenem v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar v zadevah, kot je obravnavana, pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni (več) zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
Iz navedenega razloga je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo organu prve stopnje, da v zadevi odloči skladno s spremenjeno materialnopravno podlago. Utemeljenosti drugih ugovorov, ki jih v tožbi uveljavlja tožeča stranka, sodišče zato ni presojalo.
Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1.