Administrative court allows appeal for free legal aid when applicant pre-selected a lawyer before deadline expired.

Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 658/2015 z dne 6. 5. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

[JEDRO]

Prosilka si je že sama predhodno našla odvetnika in se z njim dogovorila za opravo nujnega pravnega dejanja. Zato se sodišče ne strinja z oceno tožene stranke, da ji v času pred iztekom roka za vložitev pritožbe, ne bi bilo mogoče zagotoviti osebe za izvajanje pravne pomoči.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla tožničino prošnjo za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št. Pr 634/2014. Pri tem se sklicuje na določbo 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki določa, da mora prosilec prošnjo za nujno brezplačno pravno pomoč vložiti najpozneje 3 delovne dni pred iztekom roka za opravilo nujnega pravnega dejanja. Če prosilec vloži prošnjo po izteku navedenega roka, jo pristojni organ zavrže kot prepozno, če oceni, da v tako kratkem roku prosilcu ne bo mogoče zagotoviti osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči. Tožnica je sodbo prejela dne 29. 4. 2015, rok za vložitev pritožbe pa izteče 7. 5. 2015. Ker je tožnica vlogo za BPP vložila dne 5. 5. 2015, to je po izteku roka, tožena stranka pa je ocenila, da v tako kratkem roku ne bo mogoče zagotoviti osebe za izvajanje pravne pomoči, saj v prekrškovni zadevi tožnice ni zastopal odvetnik, je njeno vlogo kot prepozno zavrgla.

Tožnica v tožbi navaja, da ni vedela za navedeni rok niti je na to ni opozoril odvetnik. V času teka roka so bili prazniki, prav tako je že v sami prošnji navedla ime odvetnika, ki se ji naj dodeli. Imenovani odvetnik je kljub kratkemu roku vložil pritožbo zoper sodbo ter z njo tudi delno uspel. Ker je zamudila le en dan, meni, da ocena tožene stranke, da ne bo mogoče vložiti pritožbe, napačna. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba je utemeljena.

Z novelo Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 19/2015, ZBPP-C) je bila v 36. člen vnesena določba, da mora prosilec za nujno brezplačno pravno pomoč prošnjo vložiti najpozneje 3 delovne dni pred iztekom roka za opravilo nujnega pravnega dejanja. Če vloži prosilec prošnjo za nujno brezplačno pravno pomoč po izteku navedenega roka, jo pristojni organ za BPP zavrže kot prepozno, če oceni, da v tako kratkem roku prosilcu ne bo mogoče zagotoviti osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči.

Z navedeno določbo je zakonodajalec želel preprečiti, da bi prosilci za nujno brezplačno pravno pomoč vlagali vloge tik pred iztekom roka za pravno dejanje ter omogočiti organom za brezplačno pravno pomoč, da tudi vsebinsko presodijo zadevo. Prav tako je velikokrat nemogoče prosilcu pravočasno zagotoviti odvetnika, ki bi bil pripravljen prevzeti nudenje pravne pomoči, kolikor je prošnja vložena tik pred iztekom roka. Vendar pa zakon pri tem, ko sankcionira zamudo roka z zavrženjem prošnje, določa tudi pogoj, da mora organ za BPP v takšnem primeru oceniti, ali bo mogoče v tako kratkem roku prosilcu zagotoviti odvetnika, ki bi bil pripravljen prevzeti nudenje pravne pomoči.

V obravnavnem primeru je tožnica že v vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedla, da se naj za izvajanje brezplačne pravne pomoči določi odvetnik A.A. iz Maribora. Očitno torej je, da si je prosilka že sama predhodno našla odvetnika in se z njim dogovorila za opravo nujnega pravnega dejanja, zato se sodišče ne strinja z oceno tožene stranke, da ji v času pred iztekom roka za vložitev pritožbe, ne bi bilo mogoče zagotoviti osebe za izvajanje pravne pomoči. Res, da tožnice v prekrškovnem postopku ni zastopal imenovani odvetnik (niti kateri drugi), na kar je svojo odločitev oprla tožena stranka, vendar zgolj to dejstvo ob ugotovitvi, da je tožnica v prošnji predlagala točno določenega odvetnika za nudenje BPP, ne daje podlage za oceno, da v času do izteka roka za vložitev pritožbe (dva dneva pred iztekom roka) ne bi bilo mogoče zagotoviti odvetnika za izvajanje pravne pomoči.

Glede na navedeno je po presoji sodišča tožena stranka napačno uporabila določbo tretjega odstavka 36. člena ZBPP, zato je tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ter zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo tožena stranka morala presoditi utemeljenost dodelitve brezplačne pravne pomoči in posledično upravičenost do povrnitve stroškov odvetniku, ki je po navedbah tožnice v navedeni zadevi vložil pritožbo zoper sodbo izdano v prekrškovni zadevi.