Administrative court allows appeal against free legal aid denial due to incorrect calculation of property share.

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v

Mariboru, št. Bpp 601/2015-2 z dne 24. 4. 2015 se odpravi in se zadeva vrne

istemu organu v ponoven postopek.

[JEDRO]

Za pravilno uporabo materialnega prava, to je določbe 1. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS, je treba ugotoviti obseg primernega stanovanja prosilca in kolikšen idealni delež celote le-to predstavlja.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek delitve solastnega premoženja nepremičnin parc. št. 1963/0 in 1964/0 vse k.o. … z obrazložitvijo, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da je tožnica upokojenka, ki je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči prejela pokojnino v skupnem znesku 1.585,32 €. Je samska oseba in je do 5/8 lastnica nepremičnine parc. št. 1964/0 k.o. … v vrednosti 3.072,30 €, ki v naravi predstavlja pozidano zemljišče ter nepremičnine parc. št. 1963/0 k.o. …, na kateri stoji stavba 1599, ki v naravi predstavlja drug kmetijski del stavbe v vrednosti 46,53 €, in stavba št. 1598, ki v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo z dvema stanovanjema. Po vpogledu v register Ministrstva za notranje zadeve je organ za brezplačno pravno pomoč ugotovil, da tožnica živi v stanovanju št. 1, v stavbi 1598, zato tega stanovanja ni štel kot premoženje prosilke. Štel pa je kot premoženje prosilke stanovanje št. 2 v stavbi 1598, katerega vrednost po podatkih Geodetske uprave RS znaša 44.050,18 €, vrednost solastniškega deleža tožnice pa 27.531,36 €. Upoštevajoč vrednost solastniškega deleža tožnice na stanovanju št. 2 v stavbi št. 1598, na stavbi št. 1599 in na nepremičnini parc. št. 1964/0 vse k.o. Studenci znaša vrednost tožničinega premoženja 29.480,63 €. Ob analogni uporabi prvega odstavka 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), 4. točko prvega odstavka 78. člena ZSVarPre ter 36. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSVarPre se brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke, ki dosega ali presega znesek 13.780,00 €. Ker vrednost tožničinega premoženja presega ta znesek, organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kar utemeljuje zavrnitev prošnje.

Tožeča stranka v vloženi tožbi navaja, da je organ za brezplačno pravno pomoč napačno oziroma pomanjkljivo ugotovil dejansko stanje in tožeči stranki napačno upošteval idealni delež premoženja. Ne strinja se z izračunom vrednosti premoženja, ki šteje kot premoženje tožene stranke. Tožeča stranka živi v stanovanju v pritličju – stanovanje št. 1, ki predstavlja ½ oziroma 4/8 idealnega deleža vrednosti nepremičnine. Organ za brezplačno pravno pomoč ni odštel vrednosti stanovanja št. 1, v katerem tožnica živi že 60 let, njegova vrednost pa znaša 44.050,18 €, čeprav je v obrazložitvi navedel, da vrednosti stanovanja, v katerem tožnica živi, ni štel v premoženje, ki se upošteva pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Tožeča stranka tako ugotavlja, da ostane njen idealni delež, v katerem ne živi, v stanovanju št. 2 v nadstropju samo še v višini 1/8 celote. Lastniki idealnega deleža v višini 3/8 pa so njeni otroci. Skupna vrednost stanovanja št. 2 tako znaša 44.050,18 €, delež tožnice pa 11.012,55 €. Tožeča stranka zatrjuje, da njeno premoženje ne presega 13.780,00 €, zato predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba je utemeljena.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP).

V skladu s 1. točko prvega odstavka 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) se v premoženje prosilca ne štejejo stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja. Organ za brezplačno pravno pomoč je torej pravilno odločil, da tožnici stanovanja, v katerem živi, ni štel v premoženje, ki se upošteva pri odmeri brezplačne pravne pomoči (pri tem sicer ni ugotavljal obsega primernega stanovanja), vendar pa je nepravilno izračunal upoštevni solastni delež. V naravi tožnica uporablja polovico solastne nepremičnine, to je 4/8 celote, za pravilno uporabo materialnega prava, to je določbe 1. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS, pa je treba ugotoviti obseg primernega stanovanja za tožnico in kolikšen idealni delež celote le to predstavlja. Preostanek do višine tožničinega idealnega deleža sodi v premoženje, ki se upošteva pri odmeri brezplačne pravne pomoči. Brezplačne pravne pomoči ni mogoče odobriti, če to dosega ali presega znesek 13.780,00 € (šesti odstavek 36. člena ZSVarPre-C).

Ker je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, je izpodbijana odločba nezakonita, zato jo je moralo sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpraviti in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrniti organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ugotoviti dejansko stanje v zgoraj nakazani smeri in nato ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o zadevi.