Administrative court dismisses appeal against free legal aid denial due to lack of specific grounds regarding prior rejection and changed circumstances.
Legislator summary
AI generatedThe administrative court dismissed the plaintiff's appeal against the rejection of a request for free legal aid, ruling the action was unfounded. The plaintiff alleged bias and discrimination, claiming the lower court incorrectly denied aid based on a previous rejection for the same incident without noting any change in facts or legal basis. The court held that since the administrative act's reasoning was sufficient and the plaintiff failed to demonstrate a material change in circumstances, the appeal lacked merit under the Administrative Procedure Act.
Legislator headnote
AI generatedZakon o upravnem postopku (ZUP); Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP): An administrative court may dismiss an appeal against a free legal aid decision if the applicant fails to provide specific grounds showing a change in facts or legal basis since the prior rejection, rendering the administrative reasoning sufficient.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrne.
[JEDRO]
Tožnik v tožbi ne navaja nič konkretnega o tem, da bi tožena stranka zmotno ugotovila, da je o isti zadevi že bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim aktom je tožena stranka zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči I. in II. stopnje za sestavo in vložitev tožbenega zahtevka zaradi plačila odškodnine v zvezi s škodnim dogodkom z dne 24. 9. 2011. V obrazložitvi akta je navedeno, da je pristojni organ za brezplačno pravno pomoč vpogledal v spis Bpp 2631/2011. Z odločbo Bpp 2631/2011 z dne 22. 12. 2014 je bila prosilcu zavrnjena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči I. in II. stopnje v postopku vložitve tožbe, zaradi plačila odškodnine v zvezi s škodnim dohodkom z dne 24. 9. 2011.
O zahtevku, za katerega prosilec ponovno vlaga prošnjo za brezplačno pravno pomoč, je bilo že negativno odločeno. Organ se sklicuje na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Prosilcu je bila z odločbo Bpp 2631/2011 prošnja zavrnjena skladno s 24. členom ZBPP, ker niso bile podane vse postavke za odškodninsko odgovornost v zvezi s 131. členom Obligacijskega zakonika. Prosilec ni izkazal, da bi se dejansko stanje in pravna podlaga od izdaje zavrnilne odločbe Bpp 2631/2011 spremenila.
V tožbi tožnik pravi, da mu tožena stranka krši 22. člen in 23. člen Ustave RS. Dodaja, da je bil postopek pristransko izveden in nepravilen in nepošten in da se mu krši pravice do enake obravnave pred zakonom iz 22. člena in 23. člena Ustave. Pristojni organ naj bi arbitrarno zavrnil prošnjo za dodelitev BPP. Pravi, da ni privilegiran član družbe in je žrtev diskriminacije in šikaniranja tako s strani države, kot javnih uslužbencev Službe za brezplačno pravno pomoč na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Predlaga izločitev sodišča v Ljubljani, ki je pristransko in da v tej zadevi ne more odločati pošteno. Do pristranskih navedb tožene stranke, v katerih se žali dostojanstvo prosilca, se tožeča stranka ne bo opredeljevala. Predlaga, da sodišče odločbo kot nepravilno in nepošteno razveljavi in vrne v ponovno obravnavo. Podaja predlog za oprostitev plačila sodne takse.
Tožba ni utemeljena.
Po določbi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sodišču ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi. Sodišče ugotavlja, da lahko sledi utemeljitvi izpodbijanega akta, kajti tožnik v tožbi ne navaja nič konkretnega o tem, da bi tožena stranka zmotno ugotovila, da je o isti zadevi že bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Ugotovljena dejstva v izpodbijanem aktu se ujemajo s podatki v spisu, zatrjevana pristranost odločanja v zadevi Bpp 2631/2011 pa ne more biti predmet presoje v tem upravnem sporu. Iz tožbe pa tudi ne izhaja, da bi tožnik uveljavljal izločitev uradne osebe v postopku izdaje izpodbijanega akta. Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena ZUS-1). Tožnik je že po samem Zakonu o sodnih taksah oproščen plačila sodnih taks, zato sodišče o prošnji za oprostitev plačila sodnih taks ni posebej odločalo v izreku sodbe.