Administrative court dismisses free legal aid claim due to property value exceeding statutory limits.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Tožnica že z vrednostjo solastniškega deleža na delu stavbe v katerem ne živi, presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR za upravičenost do BPP. Gre za premoženje, ki na podlagi prvega odstavka 24. člena ZSVarPre ni izvzeto kot premoženje, ki se ne upošteva v postopku dodelitve BPP. Vpisana hipoteka oz. stvarna služnost namreč še ne pomeni, da tožnik s svojim premoženjem ne more razpolagati (ga npr. oddati). Torej je tudi po mnenju sodišča odločitev tožene stranke, ko je tožnici pravno pomoč odklonila, v navedeni zadevi pravilna.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Ljubljani prošnjo prosilke za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem v pravdnem postopku, v zvezi z vloženo tožbo zoper družbo A. zaradi priznanja stvarne napake na pralnem stroju in vračila kupnine, zavrnilo.

V obrazložitvi se sklicuje na Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Pojasnjuje, da je prosilka vložila 1. 10. 2014 prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter priložila posamezna dokazila. Na podlagi 33. člena ZBPP pa je pristojni organ za brezplačno pravno pomoč vpogledal še v relevantne baze podatkov za tožnico. Iz listinskih dokazil ter pridobljenih dokumentov je organ za BPP ugotovil, da premoženje prosilke presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR, kar v skladu s prvim odstavkom 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih, (v nadaljevanju ZSVarPre-C) v povezavi s šestim odstavkom 36. člena tega zakona, izključuje pravico prosilke do BPP. Pojasnjuje, da iz baze podatkov GURS izhaja, da je prosilka do ¼ lastnica nepremičnine parcele št. ... k.o. B., ki v naravi predstavlja stanovanjski stavbi na naslovu ... (stavba ..., št. dela stavbe ...) in na naslovu ... (stavba ..., št. dela stavbe ...). Iz dokazil tudi izhaja, da prosilka na nobenem od imenovanih naslovov ne živi, niti nima prijavljenega bivališča. Skupna tržna vrednost navedenih stanovanj po podatkih, pridobljenih iz vpogleda v register GURS, znaša 64.566,00 EUR, upoštevaje lastniški delež prosilke pa 16.141,50 EUR. Iz vpogleda v elektronsko vodeno ZK je tudi razvidno, da je prosilki lastninski delež obremenjen s hipoteko. V skladu s sodno prakso je pristojni organ za BPP navedeno nepremičnino upošteval kot premoženje prosilke, saj dejstvo, da je lastninski delež prosilke obremenjen s hipoteko, ne vpliva na odločitev. Ker je prosilka že z vrednostjo navedene nepremičnine presegla limit za odobritev brezplačne pravne pomoči, se pristojni organ ni spuščal v presojo višine drugega premoženja oz. dohodka prosilke. V skladu z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP je zato tožničino prošnjo kot neutemeljeno zavrnil.

Tožnica v tožbi poudarja, da je po njenem do BPP upravičena. Slednje naj bi izhajalo iz njenih priloženih dokazil. Sodišče po njenem tudi zavaja, ko navaja, da ima tožnica premoženje, ki presega limit. Tožbi prilaga svoje dokazilo GURS-a, iz katerega po njenem izhaja, da so navedbe tožene stranke glede njenega premoženja netočne.

Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

Sodišče je v zadevi odločilo na seji v skladu z določbo 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Pogoje za dodelitev BPP določajo členi 11. do 24. ZBPP. Na podlagi tretjega odstavka 11. člena omenjenega zakona se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavlja finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Iz baze podatkov GURS oz. elektronsko vodene ZK, ki jih je upravni organ pridobil na podlagi 33. člena ZBPP izhaja, da je prosilka do ¼ lastnica nepremičnine, parc. št. ... k.o. B., ki v naravi predstavlja stanovanjski stavbi. Iz podatkov CRP RS nadalje tudi izhaja, da prosilka na nobenem od imenovanih naslovov ne živi in nima prijavljenega bivališča na navedenih nepremičninah. Prav tako iz vpogleda v register GURS izhaja, da znaša premoženje, ki odpade na tožnico glede na njen solastniški delež, 16.141,50 EUR. Gre za uradne podatke, ki jih tožnica v postopku, kjer se odloča o dodelitvi BPP, ne more izpodbijati. Slednje bi lahko storila zgolj pri GURS-u, kolikor meni, da so podatki neustrezni. Prav tako na višino njenega ugotovljenega premoženja ne more izhajati okoliščina, da je k tožbi priložila listino, ki izkazuje po podatkih GURS-a le del njenega premoženja.

V konkretnem primeru gre za premoženje, ki na podlagi prvega odstavka 24. člena ZSVarPre ni izvzeto kot premoženje, ki se ne upošteva v postopku dodelitve BPP. Način ugotavljanja prihrankov in premoženja je namreč minister, pristojen za socialno varstvo, v skladu s 25. členom ZSVarPre predpisal s Pravilnikom o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjšanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (v nadaljevanju Pravilnik). Ta v 3. členu določa, da je med drugim upoštevano vse nepremično premoženje, vpisana hipoteka pa ni okoliščina, ki bi v obravnavanem primeru vplivala na obseg premoženja, ki se upošteva pri izpolnjevanju finančnega kriterija za BPP. Vpisana hipoteka oz. stvarna služnost namreč še ne pomeni, da tožnik s svojim premoženjem ne more razpolagati (ga npr. oddati). Tožnica že z vrednostjo solastniškega deleža na delu stavbe presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR za upravičenost do BPP. Torej je tudi po mnenju sodišča odločitev tožene stranke, ko je tožnici pravno pomoč odklonila, v navedeni zadevi pravilna.

V ostalem se sodišče strinja s dejansko argumentacijo tožene stranke v izpodbijani odločbi in se, da ne bi prišlo do ponavljanja, nanjo sklicuje v smislu 71. člena ZUS-1.

Glede na povedano sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Pri tem še pojasnjuje, da tožnici glede na to, da gre v danem primeru za spor o BPP, sodne takse na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah, ni potrebno plačati.