Administrative court dismisses tax order against lawyer because citizenship application was filed by client, not lawyer.

Tožbi se ugodi, izpodbijani akt Upravne enote Ljubljana št. 213-579/2013-4 z dne 9. 10. 2013 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285 EUR, povečane za 22 % DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

[JEDRO]

V konkretnem primeru se postopek za sprejem v državljanstvo ni pričel na vlogo druge tožnice (odvetnice), temveč na vlogo prvega tožnika. On je namreč tisti, ki je vložil vlogo za sprejem v državljanstvo. Ker se predmetni postopek ni pričel na vlogo druge tožnice, slednja tudi ne more biti zavezanka za plačilo upravne takse.

[OBRAZLOŽITEV]

Upravna enota (UE) Ljubljana je dne 9. 10. 2013 izdala plačilni nalog, s katerim je odvetnici A.A.-sedaj drugi tožnici naložila plačilo upravne takse v skupnem znesku 185,76 EUR, ki jo je imenovana druga tožnica dolžna plačati v 15-dneh od vročitve plačilnega naloga. V svoji obrazložitvi navaja, da je B.B.-sedaj prvi tožnik po drugi tožnici vložil prošnjo za sprejem v državljanstvo RS. Za vložitev vloge in izdajo odločbe v postopku sprejema v državljanstvo je na podlagi tarifne št. 1 in 12.1 Zakona o upravnih taksah (ZUT) določena upravna taksa za vlogo 4,54 EUR in za izdajo odločbe 181,22 EUR, kar skupaj znaša 185,76 EUR.

Druga tožnica je zoper uvodoma navedeni plačilni nalog vložila ugovor, ki ga je UE Ljubljana s sklepom z dne 11. 11. 2013 zavrnila.

Druga tožnica je zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog z dne 11. 11. 2013 vložila pritožbo, ki jo je ministrstvo z odločbo z dne 29. 1. 2014 zavrnilo.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeni plačilni nalog, s katerim je bilo drugi tožnici naloženo, da mora v roku 15 dni od prejema plačilnega naloga plačati upravno takso v skupnem znesku 185,76 EUR. V tožbi poudarja, da prošnje za sprejem v državljanstvo ni vložila ona, saj je prošnjo vložil prvi tožnik, kar izhaja tudi iz sklepa UE Ljubljana z dne 12. 11. 2013, s katerim je bila njegova prošnja za sprejem v državljanstvo zavrnjena. Sodišču predlaga, da plačilni nalog z dne 9. 10. 2013 odpravi. Priglaša tudi stroške postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izdanem sklepu ter zavrnilni odločbi in ocenjuje, da sta le-ta pravilna in zakonita glede na dejansko stanje, ki je razvidno iz dokumentacije v upravnem spisu. Sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je prvi tožnik pri UE Ljubljana vložil prošnjo za sprejem v državljanstvo RS. K prošnji je priložil pooblastilo, da ga bo v navedenem postopku zastopala druga tožnica. Na podlagi prošnje prvega tožnika za sprejem v državljanstvo je bil plačilni nalog za plačilo upravne takse izdan drugi tožnici.

Med strankama je sporno, ali je druga tožnica zavezanka za plačilo upravne takse. Tožeča stranka namreč v tožbi temu nasprotuje in zatrjuje, da prošnje ni vložila druga tožnica, saj je prošnjo za sprejem v državljanstvo vložil prvi tožnik.

Po določbi prvega odstavka 4. člena Zakona o upravnih taksah (ZUT) je taksni zavezanec tisti, ki s svojo vlogo uvede upravni postopek oziroma na katerega zahtevo se opravijo dejanja ali izdajo dokumenti, predvideni v taksni tarifi. Na podlagi določbe 5. člena ZUT taksna obveznost za vloge nastane takrat, ko se vloge vložijo pri pristojnem organu.

V konkretnem primeru se postopek za sprejem v državljanstvo ni pričel na vlogo druge tožnice, temveč na vlogo prvega tožnika. On je namreč tisti, ki je vložil vlogo za sprejem v državljanstvo. Ker se torej predmetni postopek ni pričel na vlogo druge tožnice, druga tožnica tudi ne more biti zavezanka za plačilo upravne takse. Zato po presoji sodišča prvostopenjski organ ni ravnal pravilno, ko je v skladu s prvim odstavkom 16. člena ZUT s plačilnim nalogom pozval k plačilu upravne takse drugo tožnico.

Ker odločitev tožene stranke po presoji sodišča ni pravilna, je sodišče na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo moral prvostopenjski organ nakazane nepravilnosti ustrezno odpraviti.

Ker je tožeča stranka zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka in je sodišče tožbi ugodilo ter izpodbijani akt odpravilo, je prisodilo tudi, da mora tožena stranka, v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, tožeči stranki povrniti stroške postopka. V skladu z navedeno določbo se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalen znesek povračila stroškov, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika je sodišče tožeči stranki prisodilo ustrezen pavšalni znesek. Zadeva je bila rešena na seji in je tožeča stranka v postopku imela pooblaščenca.